Intervju

“Ko bom velik, bom operni pevec”

“Ko bom velik, bom operni pevec”

Piše Giulia Černic: Pogovor / Andrej Rustja

Andrej Rustja je mlad ambiciozen študent Muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po maturi na klasičnem liceju je študij izbral zaradi ljubezni do petja, ki ga že vrsto let spremlja in zaradi katere se je v zadnjih treh letih vozil v Ljubljano na privatne ure solopetja z mezzosopranistko Ljubljanske opere Zdenko Gorenc.

Kako bi obrazložil svoj študij nekomu, ki ne ve, kaj je muzikologija?
Muzikologija je veda o glasbi, ki vključuje vse plati preučevanja glasbe. Študent se med študijem sreča z raznoraznimi predmeti, od glasbene akustike, ki se veže na fiziko, do zgodovine glasbe ali glasbene estetike, ki sta bolj humanistična predmeta. Pri tem je treba izpostaviti, da je muzikologija definirana kot znanstvena veda, ki preučuje eno izmed oblik umetnost.
Kako se v muzikologiji srečata znanost in umetnost, ki sta si lahko nasprotujoča pojma?
Znanost je prisotna v metodi in raziskovanju ter znanstveni doslednosti in znanstvenem preučevanju, umetnost pa pride na dan preko estetike. Sam predmetnik je zelo raznolik, ker vsebuje tako znanstvene kot umetnostne predmete. Med samimi predavanji so verjetno veliko bolj prisotni teorija in določena pravila, imamo pa tudi terenske vaje, med katerimi obiskujemo določene glasbene inštitute in ustanove, kjer se ukvarjamo z glasbo z umetniškega vidika.
Zakaj si se odločil za ta študij?
Nameraval sem nadaljevati študij na Akademiji za glasbo, kjer bi študiral solopetje, ker bi rad postal operni pevec. Razmišljal sem o Ljubljani ali Avstriji. Pozneje pa sem se zavedal, da je morda pametneje, da ne grem takoj na Akademijo, ker bi se raje pred vpisom dobro pripravil; tako sem iskal študij, ki bi mi bil všeč in hkrati bi bil uporaben za nadaljnje šolanje na Akademiji in prihodnjo kariero. Na informativnih dnevih sem skoraj slučajno zasledil, da obstaja oddelek za muzikologijo na Filozofski fakulteti. Na dnevu odprtih vrat v Ljubljani pa sem bil pozitivno presenečen nad predstavitvijo oddelka, tako da sem se dokončno odločil za ta študij. Zdaj pa mislim, da bi lahko študija opravil vzporedno in se že naslednje leto vpisal na Akademijo. V načrtih imam, da bi maja šel na vstopni izpit in potem nadaljeval hkrati oba študija.
So vstopni izpiti na Akademiji zahtevni?
Izpit je kar zahteven, saj je razdeljen na 3 dele, in sicer pevski, klavirski in solfeggio. Za pevski del je treba pripraviti repertoar petih pesmi, ki jih kandidat pripravi sam. Klavirski izpit je sicer bolj enostaven, saj je zahtevano znanje bolj osnovno, težja pa je preizkušnja iz solfeggia, kjer je zahtevani nivo precej visok. To velja seveda za študente, ki nameravajo študirati solopetje, za inštrumentaliste so izpiti različni.
Kateri pa so pogoji za vpis na Muzikologijo?
Posebnih pogojev ni, na smer se lahko vpiše katerikoli študent, ki je opravil splošno maturo. Priporočeno je vsaj osnovno predznanje glasbene teorije, ni pa obvezno. Imam nekaj sošolcev, ki se niso nikdar ukvarjali z glasbo in imajo zdaj nekaj več dela kot tisti, ki so končali srednjo glasbeno šolo. Tudi sam se moram potruditi malo več, saj se s specifičnimi predmeti nisem še srečal, čeprav sem se z glasbo ukvarjal že od malih nog, saj sem pri petih letih začel igrati klavir v Slovenskem glasbenem centru Emil Komel v Gorici, v osnovni šoli pa sem začel peti v zboru.
Tvoje sanje so torej postati operni pevec. Kako si se navdušil nad to glasbeno zvrstjo?
Že od malih nog obožujem glasbo; kot otrok sem se večkrat igral, da sem dirigent in podobno. Želja po karieri na glasbenem področju me vede ali ne vede spremlja od nekdaj. Ko sem začel peti v zboru, sem se približal svetu vokalne glasbe, ga bolje spoznal in ljubezen do glasbe se je na tak način še bolj okrepila. Rad bi se zahvalil glasbeni šoli Emil Komel ter dirigentoma Damijani Čevdek in Davidu Bandlju, ker sem se z njima naučil ne le nauk o glasbi in pravilno tehniko petja, ampak tudi umetnost popeljevanja v brezčasnost. Dogodek, ki je pomembno okrepil zanimanje za operno petje, pa je bila ura glasbene vzgoje na osnovni šoli, ko smo si v razredu ogledali posnetek opere Čarobna piščal. Za tem pa sem šel pogledat opero Seviljski brivec v produkciji Ljubljanske opere, na kateri je pel tudi moj stric. Predstava me je močno navdušila. Sanje o opernem petju pa so se mi vedno bolj pogosto porajale na nižji srednji šoli, nato sem se na višji šoli odločil, da bom začel lekcije solopetja. Zaradi ljubezni do opernega petja pa večkrat poslušam posnetke različnih oper in ob tem gledam v partiture in se od tega veliko naučim. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

27.11.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!