“Knjiga je prijatelj, ki te prime za roko, ko to potrebuješ”

Piše: Katja Ferletič

Pogovor / Irena Škvarč

Irena Škvarč je doma iz Ajdovščine, kjer je obiskovala osnovno šolo. Srednjo pedagoško šolo je obiskovala v Tolminu, na Filozofski fakulteti v Ljubljani pa je študirala bibliotekarstvo in zgodovino. Poučevala je na osnovni šoli v Renčah, nato pa je iz šolske knjižnice stopila v Goriško knjižnico Franceta Bevka, kjer od leta 2013 opravlja vlogo direktorice.

Pozdravljeni, gospa Irena! Bi za začetek lahko spregovorili o zgodovini knjižnice?

Goriška knjižnica je bila ustanovljena leta 1949, ko Nove Gorice v bistvu še ni bilo. Glede na to, da je bilo mesto šele v nastajanju, je bil prvi prostor knjižnice v Šempetru. Kasneje se je knjižnica večala in selila po različnih krajih v okolici, gostovala je v garažah na Gradnikovi ulici, sedež potujoče knjižnice je bil v Solkanu; torej vse do leta 2000, ko je le pristala v Novi Gorici, ni imela svojega prostora. Današnja knjižnična stavba je bila za tisti čas – in je to verjetno še danes – med najlepšimi v Sloveniji. Gre za zelo veliko stavbo, na voljo imamo več kot 6000 kvadratnih metrov, in na nas je, da skrbimo zanjo. Časi se namreč spreminjajo in vloga knjižnice z njimi, temu pa prilagajamo stavbo samo, saj se moramo zavedati, kaj naši uporabniki želijo, in temu slediti. V zadnjih časih je zelo pomembna ena izmed ponudb naše knjižnice – prostor. Ljudje prihajajo k nam iskat gradivo, na dogodke, delavnice, predvsem pa prihajajo koristit naš prostor za učenje, klepet, za druženje ali pa mir.

V Sloveniji imamo 58 splošnih knjižnic in med temi jih ima deset po Zakonu o knjižničarstvu dodatne naloge. To so osrednje območne knjižnice, med katerimi je tudi naša. Skrbeti moramo torej tudi za razvoj knjižničarske stroke na goriškem območju, ki zajema še knjižnice v Tolminu, Idriji in Ajdovščini. Od letošnjega leta je med osrednjimi območnimi knjižnicami Goriška knjižnica vodilna, saj smo prevzeli nacionalno koordinacijo teh knjižnic. Smo vez med splošnimi knjižnicami, Ministrstvom za kulturo, založniki, Javno agencijo za knjigo in drugimi ustanovami. Naša knjižnica je tudi med petimi knjižnicami, ki v Sloveniji skrbijo za obmejno območje, torej v našem primeru za območje nekdanje goriške in videmske pokrajine v Italiji, kjer živijo Slovenci. Zelo uspešno se povezujemo s knjižnicami v zamejstvu, še posebno s knjižnico Damir Feigel v Gorici.

Pod okrilje Goriške knjižnice spada tudi nekaj krajevnih knjižnic v okoliških krajih …

Poleg osrednje knjižnice v Novi Gorici imamo še devet krajevnih knjižnic. V letu 2019 smo dobili še dve novi, v Mirnu in Šempetru, ki sta se pridružili tistim v krajih Kanal, Deskle, Solkan, Bilje, Prvačina, Branik in Renče. Odprtje knjižnice v Šempetru nam je bilo posebno pri srcu, ker se je tako knjižnica po sedemdesetih letih vrnila v svoj prvi kraj. Želja občanov po knjižnici je bila zelo velika, kar se kaže tudi v izredno velikem obisku. V zadnjih letih se zelo posvečamo krajevnim knjižnicam, nekatere smo povečali ali preselili na primernejše lokacije, da so lažje dostopne uporabnikom. S posodabljanjem knjižnic želimo vsem uporabnikom omogočati enakovredne pogoje v vseh enotah. Tudi v krajevnih knjižnicah nam je pomemben prostor: vzdrževati skušamo aktualno zbirko gradiva in pridobivati prostore, kjer se uporabniki lahko ustavijo. Naj povem, da velja v krajevnih knjižnicah ista članska izkaznica kot v centralni enoti, uporabniki pa imajo na voljo od 10.000 do 15.000 enot gradiva.

Se tudi vi soočate s pomanjkanjem primernega kadra?

Strokovni kader v knjižnici so knjižničarji in bibliotekarji. Knjižničar ima peto stopnjo izobrazbe, torej srednjo šolo, bibliotekar pa sedmo, torej fakulteto. Knjižničarji po srednji šoli opravijo niz tečajev in bibliotekarski izpit, bibliotekarji pa obiskujejo univerzitetni študij bibliotekarstva na Filozofski fakulteti. Premalo mladih se odloča za študij bibliotekarstva, zato na Filozofski fakulteti organizirajo tudi dopolnilno izobraževanje, s katerim študentje pridobijo naziv bibliotekarja in imajo tako pravico opraviti strokovni izpit.

Tudi pri nas vedno primanjkuje primernega kadra. Kot rečeno, imamo devet krajevnih knjižnic in potujočo knjižnico. Glede na novo zakonodajo bi morali povečati odprtost teh knjižnic, žal pa tega ne moremo narediti, ker nimamo dovolj kadra, čeprav ima Goriška knjižnica skupaj kar 50 zaposlenih. Med našimi strokovnimi delavci so pretežno bibliotekarji, zdi pa se nam pomembno, da zaposlujemo tudi ljudi iz drugih strok, ki imajo dodatna znanja, zaposlili smo npr. komparativistko in osebo, ki ima študij iz naravoslovnih ved. To bogati našo ponudbo.

Kdo pa financira dejavnost Goriške knjižnice Franceta Bevka?

V Sloveniji splošne knjižnice financirajo občine. Vsaka občina mora skrbeti za knjižnično dejavnost, tudi če na občinskem ozemlju knjižnice ni. Na našem območju je šest občin, ki našo knjižnično dejavnost financirajo glede na število prebivalcev – občina Nova Gorica ima približno 56 % od teh prebivalcev, torej tudi ta delež sofinancira. Pomemben je tudi delež financiranja Ministrstva za kulturo, ki vsem knjižnicam v Sloveniji sofinancira nakup gradiva, računalniške opreme in bibliobusov. Kot območna knjižnica dobivamo sredstva tudi za drugo dejavnost in zaposlene ter nekaj sredstev za opravljanje obmejnih nalog. Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu nam sofinancira delovanje potujoče knjižnice v Italiji.

Katere vrste gradiva so na voljo obiskovalcem?

Vse. Imamo približno pol milijona enot gradiva in trudimo se, da uporabnikom omogočamo t. i. prosti dostop do njih. Imamo vzpostavljen sistem UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija) s katalogi, ki omogočajo zbiranje in iskanje gradiva po vsebini. Skrbimo, da imamo dovolj leposlovja in strokovnega gradiva, mladinskega in otroškega gradiva ter gradiva za odrasle, pri tem pa moramo upoštevati tudi produkcijo, to se pravi, da se prilagajamo knjižnemu trgu. Radi rečemo, da naš UDK pokriva vse teme. V zadnjih letih smo ustvarili zelo bogato zbirko avdio- in videogradiva, na Dnevih Goriške knjižnice pa vsako leto izberemo temo, ki je vedno v skladu z našim gradivom. Imeli smo npr. temo “ekologija”, ker želimo postati zelena knjižnica; letos pa smo izbrali temo “glasba in ples”, izpostavili smo vinilke, imamo jih približno 3000. Rada bi poudarila, da imamo tudi domoznanski oddelek z gradivom, ki ga ne posojamo na dom. Gre za gradivo lokalnih avtorjev, ki opisujejo naše kraje ali pa govorijo o naših ljudeh. V tem pokrivamo goriško območje v Sloveniji in Italiji, kjer živijo Slovenci.

Kakšen je obisk v knjižnici? Prihajajo ljudje morda tudi iz zamejstva?

Imamo približno 18.000 aktivnih članov. V času pred pandemijo smo imeli v osrednji knjižnici okrog 1000 obiskovalcev na dan. Ves čas smo skušali ohraniti stik z obiskovalci in po covidu so se začeli vračati. Danes jih imamo veliko, še vedno pa nismo na istih številkah. Zelo veliko obiskovalcev prihaja iz zamejstva, približno 2000 aktivnih članov imamo, in to niso samo Slovenci, tudi Italijani se dobro počutijo v naši knjižnici, saj pri nas najdejo veliko gradiva tudi v italijanskem jeziku. V zadnjih dvajsetih letih je viden porast obiskovalcev iz Italije.

Kot rečeno, pri nas ljudje iščejo tudi prostor. Lani septembra smo pritličje prevetrili, pospravili. S pomočjo notranje oblikovalke smo vse preuredili, drugače postavili police in tako pridobili velike prostore za druženje, učenje, prireditve in celo dve “mini” dnevni sobi s kavčem, tepihom in lučko. Vse to spodbuja uporabnike.

Na kakšno vrsto literature se najbolj usmerjajo obiskovalci vaše knjižnice?

Starejši ljudje se veliko obračajo na leposlovje, študentje so verjetno bolj pri poučnem, strokovnem gradivu, jasne ločnice pa ni, saj je vse gradivo zelo uporabljeno; tudi na mladinskem oddelku je veliko obiskovalcev. Če dobro pomislim, lahko rečem, da so mladi, recimo, najbolj rizična skupina in na njih moramo delati.

Kako torej zlasti mlade spodbujate k branju?

Lani smo npr. izpostavili zbirko stripov, ki mlade zelo privlačijo, letos smo ji dodali še mange – prilagajamo jo, da je všečna in zanimiva. Pred kratkim smo pripravili tudi drug zanimiv projekt: izločili smo večjo količino gradiva (preko 40.000 enot), ki že dolgo časa ni bilo izposojeno, in tako osvežili našo zbirko – police niso prenatrpane in iskanje gradiva je lažje. Slovenci smo čustveno navezani na knjigo, na pisano besedo, verjetno smo v tem tudi zgodovinsko pogojeni, vendarle moramo v knjižnici pogledati skozi oči uporabnika, pretehtati, kaj je dobro, kaj je še koristno. Naši obiskovalci so se na prevetritev zbirke zelo dobro odzvali. 

Izposoja knjig je torej le del vaše ponudbe. Kako se odzivate na nove potrebe in pričakovanja ljudi?

Vedno pravim, da mora biti knjižnica ne le eden, temveč vsaj dva koraka pred časom. Razmišljati moramo vnaprej in dobro poznati svoje okolje. Upravitelji slovenskih knjižnic se zelo radi oziramo na sever, skandinavske knjižnice so nam za zgled in večkrat jih obiščemo. Tam najdemo navdih za marsikatero dejavnost, načrtujemo pa take, za katere pričakujemo, da jih bodo naši uporabniki sprejeli. Že nova ureditev naših prostorov se zgleduje po severnih knjižnicah – knjižnica niso le police s knjigami. Prav tako smo v knjižnici Oodi v Helsinkih videli poseben prostor, t. i. “maker space”, prostor, “kjer se nekaj dela”. Prepoznati smo morali, kaj naše okolje potrebuje, in tako smo tudi v naši knjižnici ustvarili tak prostor. Imenovali smo ga “mojstrovalnica” in se usmerili v 3D tisk. V mojstrovalnici imajo uporabniki na razpolago dva tiskalnika in 3D pisala, lahko se jih naučijo uporabljati ali nam preprosto prinesejo načrte in jim mi izdelke natisnemo. Ta prostor je zelo dobro obiskan. Bistvo mojstrovalnice je se prilagajati okolju in mi smo pri tem ciljali predvsem na mlade. Mogoče bo čez nekaj let 3D tisk že nekaj tako običajnega, da bomo morali poiskati kaj novega.

Zelo uspešno deluje tudi naša knjižnica semen. Na to smo zelo ponosni, še posebno zato, ker je prišla pobuda iz našega okolja – predlog nam je dal uporabnik na Facebook strani knjižnice. Najprej smo se morali sami pozanimati, kako to deluje, saj nismo znanstvena ustanova, ki se s semeni in podobnimi stvarmi ukvarja. Naročili smo enostaven računalniški program, da si uporabniki lahko sami izposojajo semena. Odločili smo se, da ne bomo uporabljali latinskih imen za posamezna semena, ampak smo to prepustili domišljiji, tako imamo npr. “paradižnik zgodnji”, “paradižnik nizek”, “paradižnik od none”… Semena smo začeli zbirati leta 2020, tik pred zaprtjem zaradi covida. Želimo pridobiti avtohtona semena, ki jih ljudje uporabljajo. Zanimiv je način vračanja semen: uporabniki jih vrnejo, ko njihova rastlina obrodi in pridobijo nova semena; če pa ne obrodi, v računalnik zapišejo, zakaj semen niso mogli vrniti, na tak način dobimo tudi mi dragocene povratne informacije. Ta projekt je povsem uspešna zgodba! Danes ima knjižnico semen že osemnajst knjižnic v Sloveniji, dogovarjamo pa se tudi s knjižnicami v tujini. Pred kratkim smo vzpostavili sodelovanje s knjižnico v Chemnitzu, ker bomo skupaj Evropska prestolnica kulture v letu 2025, dogovarjamo pa se tudi s knjižnico Damir Feigel v Gorici in knjižnico na Reki.     

Vaša knjižnica je vedno usmerjena v razvoj. Kako se soočate z digitalizacijo in spletnimi storitvami?

Vedno moramo iskati nove ponudbe, nove storitve in lahko rečem, da imamo na spletu močno bazo. Na voljo imamo več sklopov, torej podatkovne zbirke, spletne strani, ki jih ustvarjamo knjižnice same, kot so npr. portali Kamra z domoznanskimi zgodbami, Obrazi slovenskih pokrajin, kjer zapisujemo oz. predstavljamo znane osebnosti, ki so za lokalni razvoj pomembne, dLib.si – Digitalna knjižnica Slovenija z gradivom iz naših zbirk, ki ga mi digitaliziramo, ker je drugače uporabnikom nedostopno, in portal Dobreknjige. Kot knjižnica čutimo odgovornost, da uporabnike navajamo na pametno uporabo interneta, zato imamo tudi zakupljene podatkovne zbirke, za katere lahko zagotovimo, da so zaupanja vredne, zvočne knjige in tudi e-knjige na portalu Biblos.

V okviru knjižnice deluje tudi bibliobus, ki že veliko let obiskuje tudi mlade bralce v zamejstvu. Kaj vse ponuja članom?

Potujoča knjižnica bibliobus bo kmalu praznovala 60 let. Ustanovljena je bila leta 1966. Takrat smo imeli potujoče kovčke, ki smo jih napolnili s knjigami in jih prevažali v različne kraje. Leta 1975 smo s knjižnicama v Tolminu in Ajdovščini kupili prvi bibliobus. Trenutno ima naša knjižnica v lasti že četrti bibliobus po vrsti. V sodelovanju z občinami, ki financirajo našo dejavnost, pa smo se odločili za nabavo novega, pri tem nam bodo v pomoč tudi druga finančna sredstva. Prijavili smo se namreč na razpis za sofinanciranje bibliobusov Ministrstva za kulturo in na razpis Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj gre naš bibliobus tudi v zamejske občine Doberdob, Špeter in Bračan. Računamo, da bo novi bibliobus šel na pot septembra prihodnje leto.

Naša potujoča knjižnica trenutno obiskuje 85 postajališč v 50 krajih. Izposoja gradiva v knjižnici traja običajno tri tedne z možnostjo podaljška za en teden, na potujoči knjižnici so pravila drugačna. Bibliobus obišče vsako postajališče enkrat na mesec (julija in avgusta počiva), uporabnik si lahko izposodi knjige, rok izposoje je en mesec, lahko pa ga podaljša še za en mesec. Na bibliobusu imamo približno 6000 enot gradiva, uporabniki pa imajo možnost naročanja in rezerviranja gradiva po elektronski pošti ali s pomočjo programa Cobiss, organizacijskega modela povezovanja knjižnic v knjižnični informacijski sistem.

Kako pa se pripravljate na EPK 2025?

Bid book že vsebuje dva naša projekta: knjižnico semen in nov bibliobus. Nov bibliobus bi morali imeti na razpolago septembra prihodnje leto, tako bi starega ponudili v uporabo kot potujoči oder oz. prostor, knjižnico semen pa nameravamo še razširiti in nadgraditi, da bo iztočnica za “zeleno knjižnico”. Naša knjižnica namerava postati čim bolj prijazna okolju in čim lepše vključena v okolje tudi z organizacijo dogodkov na temo ekologije. Pomemben pa nam je predvsem naš prostor. Stavbe knjižnice ne bomo popravljali, radi bi pa uredili zunanje prostore, in sicer balkon, ki nas povezuje z gledališčem, bi lahko postal “balkonski park”, in atriju, ki je prijetna zelena oaza, bi radi dodali še druge vsebine, neko vzgojno noto. Radi bi npr. uredili visoke grede, vsadili zelišča in različne rastline, s čimer bi prikazali tudi pomen samopridelave hrane. 

Še nekaj bolj osebnih vprašanj. Kdaj ste postali direktorica Goriške knjižnice in kaj ste delali pred tem?

Direktorica sem postala leta 2013, v Goriško knjižnico sem prišla leta 2001. Najprej sem delala v izposojno-informacijski službi, nekaj časa sem bila na oddelku za domoznanstvo, nato sem postala koordinatorka območnih nalog, kasneje še pomočnica direktorja, trenutno pa sem že v svojem tretjem mandatu v vlogi direktorice. Moja prva zaposlitev pa je bila kot učiteljica zgodovine in geografije v osnovni šoli v Renčah, nato sem delala v šolski knjižnici in v Lavričevi knjižnici v Ajdovščini. Priznati moram, da se mi je odprla nova vizija, ko sem prevzela vlogo območne koordinatorke, občutila sem, da lahko veliko prispevam k razvoju naših knjižnic. V čast mi je, da sem prispevala k osnovanju portala Kamra, predvsem pa portala Dobreknjige.si, projekta, ki je danes prepoznaven na nacionalni ravni in ga financira Ministrstvo za kulturo. Imela sem priložnost nekaj ustvariti in za to sem hvaležna. Včasih ima človek možnost utirati nove poti in je pri tem precej osamljen; ko pa je narejeno, so to lahko velike stvari. V Goriški knjižnici pa smo tudi odličen kolektiv. Vedno stremimo po novem, iščemo nove poti do uporabnikov, izobražujemo in smo družbeno naravnani. Naše delo bogati tudi nas same!   

Kaj bi rekli učencu prvega razreda osnovne šole, če bi mu morali razložiti, kaj je knjižnica, čemu je namenjena in zakaj je pomembna?

Knjižnica ni skladišče knjig, knjižnica je prostor, je drugi dom, kjer se vsakdo lahko najde. Knjižnica te povede v nov svet, ti nudi možnost, da se naučiš nekaj novega in da se počutiš dobro.

Kakšen pomen pa imajo knjige za vas?

Knjiga je prijatelj, ki te prime za roko, ko to potrebuješ.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme