Kljub paktu stabilnosti je občina uravnotežila proračun

V pristojni komisiji, ki ji načeljuje občinski svetnik SSk Igor Švab, je stekel postopek obravnave proračuna za letošnje leto in prihodnje triletje 2013-2015. “Kljub kriznemu obdobju je občini uspelo uravnotežiti proračun, ki dosega vsoto 563.908 milijonov evrov. Občina bo z določenimi rezi in povišanjem nekaterih tarif kljub vsemu nudila občanom kakovostne usluge zlasti na področju sociale in šolstva”, nam je povedal Švab.
Katere tarife so se povišale?
Prilagodili so tarife glede vpisnin v šolske vrtce in jasli. Poudarjam pa, da so se vpisnine povišale glede na dohodninsko stopnjo povpraševalcev. V preteklosti so bile dohodninske lestvice dokaj toge, po novem pa bodo uvrščene še ‘pravičnejše’ vmesne stopnje. Poviške zahteva namreč pošolska dejavnost, za katero je v Trstu veliko povpraševanja, nezanemarljivo je tudi dejstvo, da imamo pri nas kakovostne vrtce, ki so občinski: čakalna lestvica za te vzgojne ustanove je res dolga, kar ne velja za državne vrtce, kjer je baje kakovost standardov šibkejša.
Veliko polemik je na vsedržavni ravni glede vzdržnosti in posledičnega spoštovanja t. i. pakta stabilnosti. Kaj sploh pomeni ob tako togih predpisih na proračunski relaciji država-krajevne uprave upravljanje občine?
Dejansko pomeni, da na primer določene finančne razpoložljivosti ni mogoče izkoristiti za izpeljavo javnih del. Občine nenehno prosijo državo, da bi iz norm pakta stabilnosti izločili vsaj postavke, ki onemogočajo koristenje sredstev za vzdrževanje šolskih poslopij in izpeljavo nujnih posegov. Prepričan sem, da se javne uprave morajo držati parametrov, ki uravnovešajo bilance: veliko je bilo spornih primerov, ko so nekatere občine prilagajale svoje proračune paktu stabilnosti oz. ga tolmačile po svoje. Zgodilo se je zato, da je država v pakt vključila bodisi postavke, ki zadevajo tekoče poslovanje, bodisi poslovanje glede izvajanja javnih del. Nekdanji skupni režim ni več v veljavi. Občina bo na primer na podlagi davkov prejela 151 milijonov evrov: v tej vsoti je vštet tudi delež davka IMU, ki bo, v primeru, da bo davek ostal tudi na prvo stanovanje, znašal 53 milijonov evrov. 151 milijonom evrov je potrebno dodati še 115 milijonov, ki jih dežela nakazuje občini. Skupnih 270 milijonov je občini na razpolago zato, da plačuje uslužbence (ki jo stanejo okrog 100 milijonov evrov) in tekoče poslovanje, preostanek pa je izredno nizek, kar onemogoča načrtovanje dolgoročnih javnih posegov: to pomeni, da je posledično v težavah tudi ves gospodarski sektor, ki je pri izpeljavi teh del soudeležen.
Tokratno ravnovesje bilance je bilo potemtakem pravi čudež?
Na srečo je občinske blagajne okrepil izredni prihodek podjetij, v katerih je občina delničar. Podjetje Hera je imelo dobiček v višini 6 milijonov evrov, podjetji AMT s. p. a. in AMT Trasporti (to je glavni delničar prevoznega podjetja Trieste trasporti) pa sta poslovanje sklenili s 7,3 milijona plusa.
Prve dni julija je bil odobren nov prometni načrt tržaške občine, ki bo korenito spremenil prevozni režim v mestnem središču. O načrtu, ki so ga pripravili uradi tržaške občine, je govor že več let, z njim se je ukvarjal tudi odbor župana Dipiazze.
Odbor tržaškega župana Dipiazze si je že od samega začetka prizadeval za novo prometno ureditev mesta. Pristojni so poverili pripravo novega prometnega načrta izvedenki Honsell, sestri videmskega župana Furia Honsella. T. i. načrt Honsell pa je ostal v predalih celih deset let najbrž zato, ker odbor se glede njegovih podrobnosti ni zedinil. Izdelava načrta je sicer tržaške davkoplačevalce stala več kot sto tisoč evrov. Dodati gre, da je tudi urbanistična varianta 118 propadla zaradi zdrah v tedanji večini. Na teh temeljih je nova uprava Roberta Cosolinija začela svojo urbanistično politiko in v tem vidiku so bile nove smernice prostorskega načrta že osvojene, v razpravo pa naj bi šel novembra. Dejansko je sedanja uprava v dveh letih ta prvi korak že uredila, pripravili in uredili pa smo tudi nov prometni načrt. V veljavo bo stopil postopoma, saj zahteva širšo smerokazno in določeno infrastrukturno preureditev: nov režim naj bi dokončno obveljal konec 2014.
Kaj natančneje predvideva nov prometni načrt?
Ulica Carducci bo postala dvosmerna, se pravi, da bo ožji pas, ki je danes namenjen izključno avtobustom proti Stari mitnici, odpravljen. Ul. Carducci bo postala osrednja pot v mesto in iz mesta, kamor bodo vpadnice speljane bolj direktno. Strogo mestno jedro bo prometu zaprto: ulice Mazzini in Imbriani ter XXX. Oktobra bodo postale peš cone. Korzo Italija bo postal sprehajališče, le na sredi bodo namestili ožji pas za avtobusni prevoz, kateremu je dodeljen še Korzo Saba. Uvedli bodo kolesarsko stezo ob nabrežju in parkirnine, ki bodo za prebivalce območja na razpolago po ugodnejših cenah.
Ta načrt nedvomno ovrednoti strogo mestno središče. Ali bo to zato, da se s povečanjem prometa na ul. Carducci razvrednoti zlasti območje, ki je v neposredni bližini mestnega osrčja, denimo predel med Drevoredom XX. Septembra in ul. Coroneo?
Verjamem, da ne bo, saj bo ul. Battisti, kljub temu da bo ostala prometna, vseeno imela preferenčni pas za avtobuse in servisna vozila. Ul. Ginnastica bo prevozna v obratni smeri, kot je danes. Parkirišča proti plačilu bodo mogoča bodisi na ul. Battisti bodisi na ul. Carducci. Dejansko se Trst s tem načrtom postavlja ob bok ostalim mestom, v katerih se promet pretaka zlasti po t. i. obročastem tiru.
Ali se tokratni načrt razlikuje od nekdanjega Honsellovega?
Čeprav je prvotni načrt star že deset let, je bil v marsičem dober: prav zato so nekateri vidiki tedanjega načrta prisotni tudi v sedanjem. Dodati gre, da bodo ravno na zahtevo kraških rajonskih svetov uvedli parkirišče proti plačilu in da bo tako mogoča rotacija vozil: veliko ljudi je namreč puščalo po cele dneve avto v okoliških vaseh in se z javnimi prevoznimi sredstvi peljalo v mesto. Po eni strani je to razumljivo, po drugi pa je bilo krajevno prebivalstvo prikrajšano za ‘svoj’ parkirni prostor.
IG

Pogovor z občinskim svetnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Švabom

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme