Klinec, pa tak priimek! (2. del)

Piše: Tino Mamić

V primorskih srednjeveških urbarjih, ki jih je prečesal zgodovinar dr. Milko Kos, priimka ne najdemo. Zanimivo pa je, da najdemo za vas Klenik zapis Klinez. Tam je krčmar Jury von Klinez po vinskem pravu letno plačeval po 100 šilingov. Prav zapis kaže, da je mogoče na ta način nastal tudi priimek Klinec.

Beneškoslovenski duhovnik Božo Zuanella je v vasi Srednje ali narečno Sriednje v Benečiji raziskoval priimek Klinac, zapisan tudi kot Clinaz. V dokumentih se pojavi po letu 1600. Po njem je dobil ime tudi zaselek Klinac v Idrski dolini (Valle dello Iudrio) tik ob današnji meji s Slovenijo. Zuanella pravi, da je tudi v Nadiški dolini v Benečiji več ledinskih imen zemljišč v obliki klina, ki jih domačini imenujejo V Klinu ali Klin.

V Sloveniji sta s priimkom Klinec 102 človeka, pred pol stoletja pa jih je bilo 112. Več kot polovica na Goriškem. Še več pa jih je na Slovaškem, 194. Na Hrvaškem je Klincev okoli 90, jih je pa bilo sredi 20. stoletja 120. Največ jih je v Medmurju (Međimurju) in Zagrebu. Sorodstveno povezani so gotovo s slovenskimi Klinci, vendar s štajerskimi, ki jih v Sloveniji zapisujemo Klinc. Po 36 ljudi s priimkom Klinec živi še v Avstraliji, na Češkem in v Srbiji. V ZDA jih je 29, v Italiji 26 in v Argentini 23. Na Madžarskem pa živi 15 Klineczov.

Ljudi s priimkom Klinc pa je v Sloveniji 577, največ, skorajda pol, v Podravju. Število je precej stabilno: leta 1971 jih je bilo 572, leta 1997 pa 645. Največja skupnost tega priimka izven Slovenije je Severna Amerika (55). 30 jih živi na Hrvaškem – portal Actacroatica trdi, da so prišli večinoma iz Bosne ter da so hrvaškega in slovenskega porekla. A verjetno so, vsaj glede bosenskih Hrvatov, mislili na priimek Klinac, ne Klinc. V Nemčiji jih je 20, v Avstriji 18 in v Argentini 7. V Nemčiji živi 201 Klinz – gre verjetno za priimek s slovenskimi ali slovaškimi koreninami.

Klinac v Sloveniji ne obstaja. V Kanadi živi 34 ljudi s priimkom Clinaz, v Argentini 27, Venezueli 13 in Italiji 12. Ima pa ta priimek svoje gnezdo tudi v Dalmaciji, v vasi Kokorići pri Vrgorcu. V vasi, stisnjeni v strmem pobočju nacionalnega parka Biokovo, ima vsak šesti prebivalec priimek Klinac. Na Hrvaškem živi trenutno 170 ljudi s tem priimkom v 60 gospodinjstvih, samo v okolici Vrgorca jih je 70. Število se je po drugi vojni podvojilo. Verjetno imajo v Dalmaciji korenine tudi nosilci priimka Klinaz na Novi Zelandiji (73), Bosni in Hercegovini (29), Avstraliji (20), Srbiji (20) in na Švedskem (19). 

Najbolj znani Klinec je bil dr. Rudolf Klinec (1912–1977) iz Vipolž, duhovnik in zgodovinar, ki je postal kancler nadškofije Gorica in kanonik goriškega kapitlja. Msgr. Klinec je bil v času druge svetovne vojne župnik v Velikih Žabljah na Vipavskem. Dnevno je beležil dogodke v vojni vihri v treh zvezkih. Osrednjemu, ki opisuje zadnje mesece druge svetovne vojne, je dal naslov V ogledalo najtežjih dni slovenske zgodovine. Zvezke je skril pod stopnice župnišča. Po vojni je Klinec ostal na italijanski strani meje in je zato svojega nekdanjega farana Jožeta Paljka prosil, ali bi mu rokopis spravil čez mejo. In res, dnevnik je skrit v cevi kolesa srečno prečkal močno nadzorovano mejo, leta 2010 pa bil natisnjen v knjigi.

(www.tinomamic.eu)

Prva slika: Krst Rudolfa Klinca v Vipolžah 24. marca 1912, ki je bil razmeroma pozno za tiste čase, šest dni po rojstvu. Oče je bil Anton Klinec, sin pokojnega Antona, mama pa Frančiška Bizaj. Knjigo hrani Škofijski arhiv Koper (ŠAK Ž Vpl MKK 2, str. 192).

Druga slika: Pokojni Jože Paljk Sipko iz Velikih Žabelj s knjigo, katere rokopis je v svinčenih časih pretihotapil v Gorico v cevi kolesa.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme