Klinec, pa tak priimek! (1. del)

Piše: Tino Mamić

Klinec, pa tak priimek! (1. del)

Priimek Klinec ima še različici Klinc in Klinac. Isti priimek so namreč zapisovali različno. Klinec je primorska različica, Klinac beneškoslovenska, Klinc pa štajerska in kranjska. Tudi o izvoru nimamo enotne teorije. Zato se lahko pošalimo in rečemo kar tako: Klinc, pa tak priimek! O njegovem nastanku imamo namreč kar tri hipoteze.

Klinec je izpeljava iz besede klin. Gre za ekspresivno, čustveno obarvano besedo: klinec v steni, lesen klinec, železen klinec. Čevljarji so lesenim žebljičkom rekli čevljarski klinci.

Na Notranjskem in Dolenjskem so na nekaterih kmetijah pozimi izdelovali zobotrebce, ki so jim rekli klinci. Te kmetije v Škocjanskih hribih vzhodno od Ljubljane so zbadljivo imenovali klincfabrike. Zobotrebci so sicer starodavni, prazgodovinski izum, saj so ga uporabljali že neandertalci v jamah. O obstoju prazgodovinske zobne ščetke pa pričajo tudi arheološke najdbe v najstarejših kulturah.

V slovenščini sta se beseda klinec in njen pridevnik klinčev uporabljala vulgarno, slabšalno. Še danes lahko slišimo, kako kdo reče nejevoljno: “Klinc, pa taka šola!” Klinec je še danes posmehljiv izraz za ničvrednega, slabega moškega. Mogoče je bil prvi Klinec suh kot trlica. Ali pa ga sosedje niso najbolj cenili?

Druga hipoteza, ki jo postavlja jezikoslovec Janez Keber, pa je osebno ime Klin, ki je do danes že izumrlo. Na Štajerskem je ime Klin obstajalo še po prvi svetovni vojni. Priimek Klinec je torej lahko dobil sin ali potomec Klina.

A tu je še tretja možnost. Zemljepisna. Jezikoslovec dr. Marko Snoj v svojem odličnem Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (Založba ZRC SAZU, 2009) pravi, da je klin tudi izraz v mnogih zemljepisnih imenih. Prvotni pomen besede je trikotna parcela v obliki klina. Lahko pa je to tudi manjši greben, ki se od hrbta spušča v nižino. Posestnik trikotne parcele ali kmetije pod gorskim klinom je lahko dobil vzdevek ali priimek Klinar, pojasnjuje dr. Snoj.

Sam izvor besede je inodevropski, razlaga Snoj: njegov koren KELH pomeni tolči, lomiti, klati, kovati. Prvotni pomen je, da gre za “sredstvo, s katerim se kaj razkolje”. Besedo klin s podobnim ali enakim pomenom najdemo tudi v drugih slovanskih jezikih.

V Goriških brdih je glavno in največje gnezdo priimka Klinec. Zapisovali so ga tudi Klinc, Klinic in Klinac. Zgodovinar Peter Stres omenja prve tamkajšne zapise priimka leta 1610 v Gonjačah in Fojani: Clinz, Cliniz. Stres pravi, da je beseda klin lahko tudi krčenina, izkrčen travnik v gozdu ali bregu v obliki klina. V Beneški Sloveniji imamo zaselek Klinac, v Šmartnem pa hišno ime Klinčevi. Hišna imena Pri Klincu najdemo tudi na Gorenjskem v Poljčah, Rodinah, Gorici in Klancu. Janez Keber pravi, da je vzdevek ali priimek Klinec oz. Klinc obstajal že v srednjem veku. V fevdni knjigi, ki je nastala okoli leta 1400, omenja čevljarja, zapisanega Klinatz.

(www.tinomamic.eu)

Prva slika: Najstarejša omemba priimka v župniji Biljana je iz leta 1627, ko se je v Gonjačah rodil Krištof Klinec, sin Petra. Priimek je zapisan CLINAZ. Knjiga je v Škofijskem arhivu Koper (ŠAK Blj MKK 1, str. 34).

Druga slika: Lastnik kmetije v Vipolžah leta 1789 je bil Kristjan Klinec. V jožefinskem katastru so ga zapisali kot Cristiano Clinz, v nelastnoročnem podpisu pa Clinz Christ. Pred podpisom je križec, s katerim je nepismeni Kristjan Klinec potrdil svojo pristnost. Kataster hrani Državni arhiv Gorica (št. 225 Vipulzano, str. 148).

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme