“Kavo sem začel srkati še pred mlekom…”

Vsem je znano, da je Trst prestolnica kave v italijanskem in tudi širšem mednarodnem merilu. Dejanski položaj, ki ga v tržaškem gospodarskem sektorju ima ta element, pa je večkrat zanemarjen, saj ga ljudje, ki nismo dejavni na tem področju, navadno obravnavamo kot danost. Ta panoga pa temelji pri nas na razvejenih tržiščnih kupo-prodajnih dejavnikih, ki nadgrajujejo ustaljeno tradicijo, katere korenine segajo daleč v čas. “Dejansko v obdobje izpred dvesto let, ko so po padcu Beneške republike kavo skozi Carigrad prevažali do Dunaja in od tod naprej po vsej Evropi: ključna točka v tem geografskem loku je predstavljal Trst kot pristanišče avstro-ogrskega cesarstva”, je pojasnil Fabrizio Polojaz, vodja kavnega podjeta Primo Aroma, v sredo, 6. februarja, ko je na … kavi s knjigo gostom Tržaške knjigarne razčlenil poslovalno dejavnost tržaškega kavnega sektorja.
Zgovoren je podatek, ki potrjuje, da 50-odstotni delež tržaškega bruto proizvoda temelji na tem gospodarskem področju: “Gre za izjemno trgovsko in finančno bogastvo. Trst je v svetovnem merilu namreč edino industrijsko stičišče, ki je načrtno namenjeno tovrstnemu poslu”. Pri nas je veliko uvoznih in izvoznih podjetij, ki kupujejo surovino iz Srednje in Južne Amerike, Afrike, Indije in preostale Azije, ga nato skladiščijo in prodajajo pražarnam (v Trstu jih je okrog 20, med njimi je najpomembnejša pražarna Illy). Posel je še dokaj rizičen, saj so ta podjetja vezana na ceno kave, ki jo določajo nihanja newyorške in londonske borze ter vrednost ameriške valute. “V Trstu poslovanje s kavo spodbuja ne samo golo gospodarsko in finančno dejavnost, ampak celo vrsto stranskih uslug. Tesno je sodelovanje podjetij z gospodarsko in biološko fakulteto tržaške univerze, v mestu deluje tudi t. i. arbitražno sodišče, ki v skladu z mednarodnimi predpisi ocenjuje kakovost kave v primeru spora med poslovnimi akterji. V našem sektorju namreč velja gentlemen’s agreement, se pravi “držati besedo”, ob kateri se redkokdaj spor razreši na sodišču”, je dejal Polojaz. Dejansko je zaradi šifer na vsaki vreči kave mogoče za vsako pošiljko temeljito evidentirati njene lastnosti, bodisi geografske (od kod prihaja, se pravi iz katere države, iz katerega podjetja) bodisi organske (velikost zrna, okus, sorta). Vrst kave je z botaničnega vidika okrog 200, med temi se največ trži t. i. arabica in robusta. “Arabica ima polnejši okus, a je v primerjavi z robusto – samo ime pove – manj trpežna. Sorta robusta pa je manj bogata”, je pojasnil.
V naši tradiciji je, da pijemo mešanico obeh sort, da bi ohranili stalnico sladkobe, kisline in grenkobe pri končnem proizvodu. Glede na način priprave kave – ali je to espresso oziroma moka kava ali je filter kava, ki jo radi pijejo Američani in severni narodi, ali je turška kava – je treba surovino pražiti na pravilen način: v tržaških kavarnah najdemo na primer temno praženo kavo, ki jo nato meljejo srednje grobo. “Podjetnik, ki se ukvarja s praženjem kave, je za končni proizvod odgovoren za 50-odstotni delež: ključnega pomena za neoporečen končni proizvod je način, kako je bila kava skladiščena, kavni stroj v baru, in oseba, ki kavo ponuja stranki”, je dejal Polojaz, ki se je na željo sogovornic Nadie Roncelli in Martine Kafol dotaknil tudi vprašanja biološke pridelave kave. Dejanske razlike med biološko in navadno praženo kavo ni: ločnico med eno in drugo varianto predstavljajo zgolj birokratski certifikati, ki veliko stanejo.
Fabriziu Polojazu je poslovanje s kavo zapisano v DNK-ju, saj je predstavnik že tretje družinske generacije, ki je dejaven na tem področju. “Začel sem srkati kavo še pred mlekom”, se je pošalil gost, ki je pred šestimi leti stopil na novo poslovno pot. S kolego je namreč ustanovil podjetje praženja kave Primo Aroma, ki je v tem obdobju postala prepoznavna znamka v tem sektorju: poslovni vzvodi so podjetje vodili celo do Izraela, kjer prodajajo t. i. košer kavo.
Naj še omenimo, da bo odslej kava Primo Aroma nadomestila na srečanjih v Tržaški knjigarni Qubik kavo, ki jo je upraviteljica trgovine Ilde Košuta ponujala gostom in občinstvu od samega začetka srečanj.
IG

Na kavi… s kavo Fabrizia Polojaza

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme