Kardinal Tagle v Gorici mlade pozval, naj odprejo srca in iščejo mir v obrazu sočloveka

Piše: Katja Ferletič Fotografije: Marega/Tibaldi

Video posnetek, glasovi in ples mladih so v posebni večjezični izvedbi pesmi Immagine Johna Lennona uvedli večer, ki je sklenil niz srečanj z naslovom Evropa: kulture v dialogu. Premagati meje, da bi postali prestolnica evropske kulture. Gre za cikel, ki ga je organizirala goriška nadškofija v sodelovanju z mediji in številnimi kulturnimi ter družbenimi ustanovami in se je zaključil v soboto, 8. novembra, ko je na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž spregovoril kardinal Luis Antonio Tagle, proprefekt Oddelka za prvo evangelizacijo pri Dikasteriju za evangelizacijo Svetega sedeža.

Kardinalov obisk se je začel že zjutraj, ko je somaševal v cerkvi svete Marije Vnebovzete pri kapucinih. Večerno srečanje, na katerem se je z njim pogovarjala skupina dijakov klasičnega liceja Dante Alighieri iz Gorice in zavoda Združenega sveta v Devinu, je povezovala časnikarka Selina Trevisan. Dogodek se je ujemal tudi z Dnevom prostovoljstva, ki ga že štiri leta prireja škofijska Karitas v sodelovanju z različnimi krajevnimi organizacijami in društvi, ki delujejo na področju prostovoljstva in solidarnosti.

Po uvodnem pozdravu predsednice KCLB Franke Žgavec, ki je poudarila, da nas niz srečanj Evropa: kulture v dialogu vabi k preseganju meja in grajenju mostov, prepoznavanju bogastva v raznolikosti, dialogu in skupni prihodnosti, sta spregovorila tudi namestnik direktorja škofijske Karitas Adalberto Chimera in predsednik Goriške območne karitas Cvetko Valič. Chimera je izpostavil vrednote prostovoljstva, solidarnosti in dialoga, ki so “temelji tiste evropske kulture, ki je odstranila meje med državami in bo še naprej rušila vse politične, ideološke in družbene zidove, ki jih postavljamo v naših skupnostih in v naši družbi.” Cvetko Valič je dejal, da “na prostovoljstvu, ki pomeni osebno svobodno odločitev, temeljijo prava dobrota, pomoč in samopodarjanje s pomočjo zaznave potrebe bližnjega, empatije do njega in konkretnega dejanja pri lajšanju težav drugih ljudi.” Pozdravila sta tudi goriška odbornica za GO! 2025 Patrizia Artico in goriški nadškof Carlo Roberto Maria Redaelli, ki se je v svojem kratkem nagovoru ganjeno spomnil dveh pred kratkim preminulih prijateljev in sodelavcev, direktorja škofijske Karitas, diakona Renata Nucere, in Bogdana Vidmarja, duhovnika koprske škofije in škofovega vikarja za EPK v Novi Gorici.

Kardinal Tagle se je rodil leta 1957 v Manili na Filipinih. Po končani srednji šoli je stopil na pot duhovniškega poklica in se vpisal v semenišče v Manili, kjer je pozneje zaključil študij filozofije in teologije. Leta 1982 je prejel duhovniško posvečenje. Sprva je deloval v domači škofiji, nato pa se je leta 1985 odpravil v Washington, kjer je nadaljeval teološki študij. Oktobra 2001 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za škofa v Imusu, deset let pozneje pa ga je papež Benedikt XVI. imenoval za nadškofa Manile. Na tem položaju je postal eden najprepoznavnejših in najvplivnejših cerkvenih voditeljev v Aziji. Kardinalski naziv mu je podelil Benedikt XVI. 24. novembra 2012, vodil je Caritas internationalis, papež Frančišek ga je leta 2019 postavil za prefekta Kongregacije za evangelizacijo narodov. Od marca 2022 opravlja službo proprefekta Dikasterija za evangelizacijo, v začetku maja letos pa je bil med favoriti za naslednika papeža Frančiška.

Kaj lahko storijo mladi, da bi gradili mir? Kako lahko pripomorejo k nastanku Evrope, v kateri bi znali prepoznati mir v obrazu sočloveka? Na prvi dve vprašanji mladih je kardinal Luis Antonio Tagle odgovoril zelo sproščeno in preprosto, saj, kot pravi, je tudi sam bil nekoč mlad. Dejal je, da so mladi Evropejci pogosto zaprti vase in v odnosu do drugih čutijo strah. Strah je korenina predsodkov, predsodki pa po drugi strani porajajo nov strah, “zato vam, mladim, polagam na srce: spoznavajte zgodovino, predvsem zgodovino navzočnosti nekrščanskih skupnosti v Evropi. V preteklosti našega kontinenta najdemo nešteto sledi ljudi, ki so pripadali drugačnim verstvom in tradicijam. Učimo se iz zgodovine, a kar je še pomembneje – srečajmo se osebno. Dajmo religiji, ideologiji ali filozofiji človeški obraz. Prav človeški obraz tem pojmom daje resnično, živo podobo.”

Kot primer medsebojnega spoznavanja je kardinal navedel obisk skupine prostovoljcev Caritas internationalis v Nepalu leta 2015 po strašnem potresu, v katerem je življenje izgubilo devet tisoč ljudi. Kljub grozoti, ki so jo doživljali, so prebivalci popolnoma uničene vasi, med katerimi ni bilo niti enega kristjana, prostovoljce sprejeli s cvetjem, pesmijo in nasmehom, z edinim, kar so še imeli. Tistega dne je v vsaki pesmi in v vsaki recitirani poeziji odmevala ena sama beseda – ljubezen. “V središču trpljenja so prepoznali obraze ljudi, ki so prinašali sočutje in solidarnost. Peli so pesmi, polne upanja in hvaležnosti, take, ki jih bodo prepevale tudi prihodnje generacije,” je opozoril kardinal Tagle.

Ugledni gost je mladim dejal, da ima vsako verstvo svojo zgradbo, svojo notranjo strukturo, Drugi vatikanski koncil pa je poudaril, da imajo različne religije tudi številne skupne točke – to so točke srečevanja in zbliževanja. Iskanje in negovanje teh skupnih izhodišč je prvi korak k miru. “Preden razpravljamo o razlikah, ne da bi jih zanikali, poiščimo tisto, kar nas povezuje. Mir je sad več temeljnih vrednot: pravičnosti, spoštovanja človeka, resnice in ljubezni. Brez teh stebrov miru ne bo nikoli!” je dejal kardinal Tagle in dodal, da vsako verstvo uči te vrednote, a žal je v številnih delih sveta vera zlorabljena za politične, ideološke ali finančne interese. “Pristnost vere moramo varovati – nikoli ne sme postati orodje za spodbujanje razdeljenosti in spopadov.”

Po kardinalovih besedah moramo biti empatični, saj je brezčutnost nasprotje ljubezni, tiste pristne, popolne, brez omejitev. Takšna brezbrižnost človeka zapre vase, ga zaslepi za trpljenje drugih, človeštvo pa potrebuje prebujanje src. “Obstaja ‘bolnišnica’ za trda in zaprta srca,” je dejal kardinal Tagle, “to je poglobitev v resničnost trpljenja in stisk drugih – prav takšno soočenje, če ga spremlja iskren notranji preizkus vesti, lahko odpre srca in spremeni brezbrižnost v sočutje.”

Kardinal Luis Antonio Tagle je mnenja, da danes mladi niso brezčutni, odrasli pa moramo poiskati pravo pot do njih. Lahko jih nagovorimo v njihovem slogu tudi prek sodobnih družbenih omrežij – “To je prostor srečevanja z njimi, kraj, kjer jih lahko slišimo in sprejmemo. Mladi potrebujejo uho, ki zna resnično prisluhniti.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme