Kandidat za svetnika?
Stjepan Kolić, imenovali so ga Štefko, je umrl 29. julija 2018 nekaj minut po 12. uri v letalski nesreči, kmalu po vzletu z bovškega letališča. Letalo (DR 400/180, reg. oznake D-EFTW), s katerim je za seboj vlekel jadralno letalo Pilatus B4, je strmoglavilo na gozdno jaso blizu Bovca in zgorelo. Štefko Kolić bi moral opraviti aerovleko do višine 500 m, a je po pričevanju navzočih letel le do približno 200 m višine, ko je motorno letalo začelo naenkrat izgubljati višino in strmoglavilo. Pilot Štefko Kolić je umrl ob trku letala v teren, star komaj 46 let in za seboj pustil ženo in šest otrok. Pogreb je bil v nedeljo, 5. 8. 2018, v Brežicah.
Center za obveščanje je poročal, da so gasilci PGD Bovec pogasili goreče plovilo ter okoli 100 kvadratnih metrov grmičevja, ki je zagorelo okoli njega. Pilotka v jadralnem letalu se je rešila in srečno pristala. Kot izvemo iz prvega poročila o nesreči, ki ni dokončno, je imel Stjepan Kolić dve dovoljenji: “za športnega pilota letala in za pilota jadralnega letala, pa tudi zdravniška spričevala za letalsko osebje, aprila letos pridobljeno pri pooblaščeni organizaciji. Šlo je za izkušenega pilota, imel je 685 ur in 29 minut letov na motornih letalih ter 753 ur in 37 minut na jadralnih letalih” (Uvodno – poročilo-D-EFTW – 16. 8. 2018) . Pred kratkim je bila podana o preiskavi nesreče Vmesna izjava – D-EFTW (25. 7. 2019) , ki ni dokončna, saj preiskava nesreče še poteka.
Stjepan Kolić se je rodil 9. 7. 1972 v Klanjcu – v Zagorju na Hrvaškem, kot prvi od treh otrok staršema Dragici roj. Cingulin in Stjepanu Koliću. Leto kasneje se je rodila sestra Marija, dve leti za njo pa še brat Drago (Karli). Do njegovega 4. leta starosti so živeli na domačiji mame Dragice na Bratovskem vrhu blizu Klanjca in Bizeljskega, potem pa so se preselili v Slovenijo, v Župelevec, približno 10 km proč od prejšnjega doma. Tu je Štefko živel do poroke 18. 7. 1998; odtlej pa na ženinem domu v Brežicah.
Brat Drago je umrl leta 2013 za rakom, dve leti za njim je umrla mama Dragica. Štefko je za bolnega brata, ki je prejel zakramente uvajanja, ni pa hodil v cerkev, več mesecev molil na kolenih Rožni venec Božjega usmiljenja. Brat je umrl na nedeljo Božjega usmiljenja! Sestra Marija, ki ima sina Jakoba, se je po mamini smrti iz Brežic preselila nazaj domov k očetu, ki je ostal sam.
Z ženo Matejo sta se spoznala v cerkvenih krogih, po zaslugi sodelovanja med župnijo Brežice in župnijo Kapele, ki je bila takrat v upravi župnije Brežice. Štefko, ki je bil zvest ministrant in pomočnik kaplanom, je hodil k mladinskemu verouku iz Župelevca (Župnija Kapele) v sosednjo župnijo Brežice.
Mateja, žena pokojnega Štefka, me je letos sredi junija prosila, da poizvem, kdo je lastnik parcele in prosim za dovoljenje, da bi lahko na kraju nesreče potekala daritev sv. maše, na dan njegovega rojstnega dne. S pomočjo faranov sem izvedel, da je lastnik parcele, g. David Ostan, ki mi je povedal, da na kraj nesreče večkrat pelje tudi svoje otroke in tam prižgejo svečo in molijo. Z veseljem je dovolil, da tam darujemo sv. mašo, in predlagal, da se na tem kraju postavi znamenje. S pomočjo več dobrotnikov smo v zelo kratkem času postavili lesen macesnov križ.
Sveta maša za pokojnega Štefka je potekala na njegov rojstni dan, 9. julija 2019. Somaševanje je vodil p. Marko Senica, somaševali pa so še brežiški župnik – zlatomašnik g. Milan Kšela, nekdanji brežiški kaplan, zdaj župnik na Kalobju, gospod Peter Orešnik, in Bogdan Vidmar.
Kapucin, p. Marko Senica, ki deluje v Krškem, je bil duhovni spremljevalec zakonske skupine Družina in življenje v Krškem in tudi spovednik pokojnega Štefka. Bil je eden prvih, ki je obiskal kraj nesreče in dal pobudo za sv. mašo na kraju nesreče.
Sv. maše se je udeležila družina pokojnega Štefka, Štefkova sestra, ženina mama, pa tudi zaposleni v podjetju, ki ga je ustanovil in vodil Štefko. Poleg tega se je sv. maše udeležilo tudi kar lepo število Bovčanov.
Iz zapisov prijateljev in znancev ob njegovi smrti izvemo, da je bil Štefko Kolić v prvi vrsti družinski človek; predan mož in dober oče sedmih otrok – z enim otrokom se je že srečal v večnosti. Po izobrazbi je bil teolog, a ni ostajal le pri “znanju in govorjenju o Bogu”, temveč se je učil “pogovarjati se z Bogom”. Bil je mož molitve, dobrotljive in dejavne vere ter mnogovrstnih pobud. Sredi julija 2018 sta z ženo Matejo dva dni kolesarila po Avstriji in tako obeležila 20. obletnico poroke. Svojo družino je vzdrževal s trdim delom v podjetju, ki ga je ustanovil leta 2003. Sprva je imel trgovino z radijsko vodenimi modeli letal in avtomobilov, temu je dodal še kombi za prevoze otrok s posebnimi potrebami v šolo in domov.
Skrbel pa ni le za svojo družino, temveč se je razdajal tudi širši skupnosti. Bil je prijazen in vesel človek, ki je rad pomagal bližnjim. Z ženo Matejo sta vodila več zakonskih skupin in pričevala za družinsko življenje. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Iz priloge Bodi človek! / Piše Bogdan Vidmar: Ob prvi obletnici smrti Stjepana Kolića
