Kamišibaj vse bolj priljubljena pripovedna zvrst
V Feiglovi knjižnici je od 1. avgusta na ogled razstava najlepših kamišibajev skupine Furje z burje, ki prikazuje bogato ustvarjalnost in raznolikost zgodb, ki so jih članice skupine upodobile skozi leta. Razstava ponuja vpogled v čarobni svet kamišibaja, kjer se prepletajo besede in slike.
Kamišibajkar ali kamišibajkarka zgodbe pripoveduje s pomočjo ilustracij, ki jih med pripovedovanjem vleče iz butaja, malega lesenega odrčka. Na razstavi so torej na ogled kamišibajkarski pripomočki in številne risbe, s katerimi so kamišibajkajrke opremile različne zgodbe. Pri pripravi vizualnega gradiva se vsak določi za likovno tehniko, ki mu najbolj ustreza ali je najprimernejša za izbrano temo. Na tak način preprosto, a po svoje bogato pripovedovanje zgodb spodbuja pripovedovalce k iskanju ali pisanju novih pripovedi, ob tem pa tudi k likovnemu ustvarjanju.
Silva Karim, Vesna Marion, Mirna Stopar, Vlasta Markočič, Vera Papič in Katerina Ferletič o sebi pravijo, da so furjaste kot kraška burja, ki označuje njihov domači teritorij Vipavske doline in Krasa. Prav zaradi tega so si za skupino, ki že nekaj let ustvarja kamišibaje in pripoveduje zgodbe otrokom in odraslim širom po Sloveniji in med Slovenci v Italiji in Avstriji, izbrale ime Furje z burje. Članice so na Primorskem pobudnice različnih vseslovenskih festivalov, redno pa so bile tudi sprejete na slovenske kamišibaj festivale in na mednarodne kamišibaj festivale v Piranu.
Ob razstavljenih kamišibajih in butajih danes že zelo izkušenih kamišibajkerk je na razstavi predstavljen tudi projekt Zgodbe na papirju, v sklopu katerega sta Kulturni center Lojze Bratuž in Skupnost družin Sončnica organizirala februarske delavnice. Takrat so mladim ponudili možnost, da se približajo japonski zvrsti papirnatega gledališča, z zgodbami in risbami pa so udeleženke odkrivale in ovrednotile zgodovinsko dogajanje v 20. stoletju v Gorici prek zgodb različnih goriških osebnosti. Z delavnicami in kasnejšimi pravljičnimi uricami ob pripovedovanju novonastalih kamišibajev se je začel niz predfestivalskih dogodkov v pričakovanju 12. Slovenskega festivala kamišibaja, ki se bo letos odvijal v Gorici.
Slovenski festival kamišibaja, ki vsako leto poteka na drugi lokaciji v Sloveniji, se bo letos prvič odvijal v Italiji v duhu čezmejnosti in GO! 2025. V petek, 6. septembra, bo večer posvečen dogodkom 20. stoletja v Gorici ter pripovedim preprostih ljudi in uglednih meščanov, ki so vezani na zgodovino mesta, kot sta letalska pionirja brata Rusjan, pesnik Giuseppe Ungaretti, arhitekt Max Fabiani, plemkinja in svetovljanka Lyduska De Nordis ipd. Kamišibaji bodo takrat predstavljeni v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku v Palači de Grazia.
Festival bo v soboto, 7. septembra, v Gorico pripeljal izbrane slovenske kamišibajkarje, ki bodo čez dan odigrali okrog 35 najboljših predstav leta 2024. Do poznih popoldanskih ur bo program namenjen otrokom in družinam, zvečer pa bodo na vrsti zgodbe za odrasle. Tridnevni dogodek se bo sklenil v nedeljo, 8. septembra, ko bo ob 11. uri potekala okrogla miza z naslovom Kamišibaj onstran slovenskih državnih meja, sledilo pa bo nagrajevanje s podelitvijo vsakoletnega priznanja zlati kamišibaj.
V pričakovanju velikega praznika je nastala tudi razstava, ki bo na ogled do 9. septembra v času odprtja Feiglove knjižnice (ponedeljek–petek, 9.00–18.00, zaprto od 12. do 16. avgusta).
