Uvodnik

Kam to vodi?

Piše: Jurij Paljk
Zmotno je mišljenje, ki se uveljavlja med vodilnimi v vodstvu večjih slovenskih organizacij v Italiji, da blatijo, podtikajo, sramotijo in lažejo ...

… na račun vodstva naše skupnosti ter nasploh o naši organiziranosti “maloštevilni in vedno isti”. To sploh ni res, blatijo in sramotijo tudi tisti, ki so še do včeraj bili v naših vrstah.
Pri nas se pojavlja vse več ljudi, ki skrajno žaljivo govorijo o krovnih organizacijah, primarnih in drugih ustanovah pri nas. To pa je laž in sramota je podtikanje, ki se vse bolj uveljavlja, da namreč “nihče ne ve, kam gredo milijoni za našo, slovensko manjšino v Italiji”. Kolikokrat smo že povedali, da so podatki javni, da Svet slovenskih organizacij javno pove, komu so namenjena sredstva, ki jih dobi od države za delovanje naših ustanov!
Kolikokrat smo že povedali, da sami nič ne skrivamo, da je javno objavljeno, koliko dobi naša Zadruga Goriška Mohorjeva za izdajanje knjig GMD, za Pastirčka in za naš Novi glas! Neštetokrat!
In vendar se najdejo taki, ki so do včeraj sedeli med nami in dajejo zdaj nasvete, češ da gre za javna sredstva, da SSO ne ve, kaj bi, da obe krovni nimata pojma o reševanju težav v zdajšnji družbi, da ne vesta kam, in tako naprej. In se na družbenih omrežjih zbira vedno več ljudi, bere pa to še večje število!, ki razdirajo, ponižujejo, kritizirajo vse, kar imamo.
Za zdaj samo nam, zaposlenim in dejavnim v slovenskih ustanovah, podtikajo, da smo “kasta in privilegirani”, samo vprašanje časa je, kdaj se bo to začelo s šolniki, ki, mimogrede povedano, prejemajo plače tudi iz javnega denarja, ne? In se bo začelo vsepovprek udrihati po kolegih deželnega sedeža RAI, ne?
Kdor od teh, ki so v javnih službah, zmotno misli, da se to žaljenje, da se te laži o krovnih organizacijah, SSO-ju, naših ustanovah, njega ne tičejo, naj počaka še malo, ko bo sam prišel na vrsto…
Kot da bi izgubili razsodnost, kot da ne bi vedeli več, kako pomembne so ustanove za vse nas! Tudi Svet slovenskih organizacij je na udaru, tudi mi, ki delujemo znotraj njega, če se omejim samo na nas.
Očitajo nam marsikaj, vedno zviška in vedno poslušamo analize stanja, ki da je katastrofalno; ena največjih zmot, ki se danes, ko se družba drobi na vseh koncih in krajih, je, da sta krovni organizaciji nepotrebni, da sta odveč.
Gotovo sta naši krovni potrebni reforme, kot je prav vsaka naša ustanova potrebna prenove, saj je to del življenja, a sesuvati, podirati, razdirati, uničevati za vsako ceno nekaj, ne da bi sam ponudil boljše rešitve, je grozljivo, škodljivo, še posebej, če je to narejeno s škodoželjnostjo, s frustracijo tistega, ki sam ni sposoben narediti boljšega.
Tisti, ki dela, si umaže roke, to je gotovo, tudi pogreši, a to zato, ker dela.
Podpisani sem bil prvi javni človek v našem slovenskem zamejskem prostoru, ki se je ob samem rojstvu družbenih omrežij vpisal nanje, se jih začel posluževati in nenehno govoril o tem, kako pomembna bodo postala. Bil sem deležen posmeha, nikdar mi nihče tudi ni priznal, da nas je čas prehitel. Mislim na tiskane in druge medije, danes morata tudi radio in televizija biti stalno prisotna na socialnih omrežjih na spletu…
In bom še enkrat opozoril, da je splet tisti, ki danes informira in formira ljudi, predvsem tiste, ki se vse bolj oddaljujejo od naše slovenske skupnosti v Italiji in drugod po svetu.
In mi zato ni vseeno, kaj, kdo in zakaj blati vse nas in seveda še najbolj samega sebe na spletu.
To je škodljivo za vse, za vso slovensko narodno skupnost v Italiji.

04.07.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!