Kakovost kraških vin se iz leta v leto veča
Vino je lahko pomembno gibalo za razvoj nekega območja, še zlasti, če je le-to zahtevno, gričevnato ali v bregu nad morjem, ko je skorajda nepojmljivo, da bi sejali poljščine. Tako zemljo, za ostale kmetijske panoge neprimerno, je človek v tisočletjih spremenil v paštne. S kamenjem, ki ga je izrul ob tem garaškem delu, je zgradil suhe zidove, za katere je nasul zemljo, z opazovanjem odtekanja vode ob večjih nalivih pa je zgradil prave sisteme odtočnih kanalov, da ni prišlo do usadov in hujših naravnih nesreč. Z opuščanjem obdelave brežin in paštnov, se pravi vinogradov v tako težkih pogojih dela, se ustvarja velika škoda. Nevarnost plazov vse bolj ogroža opuščeno zemljo, vinograde in oljčnike je prerasla robida in ne dajejo lastnikom nobene koristi. Obenem propada kulturna, urejena krajina, ki je že sama po sebi glavni adut za turistično promocijo takih krajev. Značilen primer je vinorodni okoliš Cinque terre v Liguriji, ki ga v zadnjih letih, odkar je bilo to področje uvrščeno v seznam svetovne kulturne dediščine, obiskuje nekaj milijonov turistov letno.
Letošnja, osma izvedba promocijske pobude Morje in vitovska je bila torej uglašena na temo vinogradništva v takih težkih razmerah in v tem smislu so v četrtek, 5. junija, priredili degustacijo vitovske in srečanje z 'junaškimi' vinogradniki, kot so jih poimenovali, in sicer v gostilni Devetak na Vrhu Sv. Mihaela. Najprej so udeleženci okušali vitovsko naših vinogradnikov, potem pa so se ob posebno pripravljenih obrokih predstavili gostje. Walter Massa iz kraja Monleale pri Alessandrii je iztrgal iz pozabe avtohtoni timorasso. Walter de Batte' se trudi na terasastem področju Cinque terre. Eugenio Rosi iz Tridenta se je predal avtohtoni sorti nosioli. Francesco Carfagna je na otoku Giglio pred dvema desetletjema ob splošnem posmehu ponovno obudil tradicionalno vinogradništvo. Antonio Baracco iz Trapanija ima svoje vinograde na zahtevnih peščenih tleh. Ob predstavitvi svojih izkušenj so poudarili pomembnost ohranjanja vinogradništva v okoljih s posebnimi naravnimi danostmi in spodbujanja avtohtonih vinskih sort ter vzpostavili vzporednice s kraškim vinogradništvom.
Ta tema je bila namreč ponovno v ospredju v petek, 6.6., na popoldanskem simpoziju v hotelu Savoia Excelsior, ko so o tej temi spregovorili v luči tržaških razmer. Očitno so potrdili, da je to področje s tisočletno vinsko tradicijo, kar je nedvomno zaznamovalo tudi kulturno pokrajino. Z zgodovinskega vidika je stvar osvetlil Fulvio Colombo, ki je svoje trditve oprl na arhivske vire, celo iz 14. stoletja. Medtem ko je Stelio Smotlak naglasil možnosti ovrednotenja področja tudi na osnovi vključevanja Krasa in tukajšnje kmečke pokrajine v svetovno kulturno dediščino. Zelo zanimivi sta bili pričevanji dveh vinogradnikov, in sicer z otoka Giglio ter s področja Cinque terre. Deželni podpredsednik vsedržavnega združenja somelierjev Roberto Filipaz pa je poudaril, da bi lahko tudi Trst s svojim širšim zalednjem, podobno kot se je to zgodilo drugod po svetu, postal svetovno prepoznaven vinski okoliš, če bo nadaljeval po sedaj začrtani poti izredno visoke kakovosti svojih vin. Tudi letos so ob koncu posveta podelili posebno priznanje za zasluge pri uveljavljanju vitovske, prejel ga je šef znane tržaške vinske trgovine Bere bere Lucio Bassanese.
Oblasti so na tem zasedanju predstavljali deželna podpredsednika Sergio Bolzonello in Igor Gabrovec ter senatorka Tamara Blažina. Prav Bolzonello, ki je obenem odbornik za produktivne dejavnosti in kmetijstvo, je v svojem posegu dal nekaj odgovorov na pričakovanja kraških vinogradnikov.
Povedal je, da bo dežela že v prihodnjih tednih dodelala obvezni načrt za razvoj podeželja 2014-2020, ki ga morajo do konca julija predstaviti v Bruslju, in da bo ta načrt upošteval vse razvojne možnosti, ki jih dežela podpira tudi za kmetijstvo na Krasu in v Bregu. Dodal pa je, da bodo morali tudi sami kmetje predstaviti svoje stvarne in konkretne predloge ter biti tudi z osebnimi investicijami in načrti neposredni sogovorniki z uradnimi institucijami, da se bodo našle najustreznejše rešitve za preporod kmetijstva in zlasti vinogradništva. Podčrtal pa je, da veruje v to, da ima lahko prav kmetijstvo odločilno vlogo za ponoven zagon ekonomije, zlasti vseh področij, ki so na najrazličnejše načine povezani s turistično ponudbo.
Za kraške vinogradnike je torej letošnja, že osma izvedba prireditve, namenjene vitovski, pomemben mejnik v letnem delovanju. V imenitnem razstavnem prostoru v dvorani za dražbe, se pravi v nekdanji ribarnici, se je predstavilo skupno kakih 30 razstavljalcev z obeh strani meje, med njimi so veliko večino predstavljali vinarji, ostali pa so bili v glavnem gostinci, ki so predstavljali svoje specialitete.
Odziv strokovne in širše publike pa je bil tudi letos izreden, in kot so poudarili organizatorji, med njimi v prvi vrsti predsednik Društva kraških vinogradnikov Benjamin Zidarich, je tudi ta izvedba potrdila, da je vitovska pravi zastavonoša med kraškimi vini in da kakovost kraških vin iz leta v leto pridobiva ugled.
M. T.
