Uvodnik

Kako se povezati, da ne bo ostala samo še “jezikovna posebnost”?

Piše: Jurij Paljk
Po volitvah

Na tretji strani našega tednika objavljamo povolilni analizi deželnega tajnika Slovenske skupnosti, enega od dveh slovenskih novih deželnih svetnikov, Igorja Gabrovca, in goriškega tajnika Slovenske skupnosti, Julijana Čavdka.
Te dni ste gotovo prebrali o izidih volitev marsikaj, slišali take in drugačne razlage, mi pa bi radi z vami delili le skrb ob volilnih izidih zadnjih volitev, ki jih je ponovno označevala predvsem velika razdrobljenost vseh nas, ki še vedno tvorimo slovensko narodno skupnost v Italiji. Zavestno sem napisal, da še vedno tvorimo narodno skupnost, ker predvsem ta razdrobljenost vseh slovenskih ljudi kaže na to, da se počasi utapljamo v tej “tekoči družbi”, katere del smo tudi sami.
Pri Novem glasu že leta pišemo o spremembah, ki jih doživlja naša narodna skupnost v Italiji. Opozarjali smo, leta in leta, da je zmotno naše ljudi prepričevati, da je dovolj le jezik, kot smo tudi velikokrat pisali, da ima prav pisatelj Boris Pahor, ki na to stalno opozarja, ko govori o pomenu slovenskega jezika in narodne identitete; po njegovem bi morala naša skupnost živeti iz jezika in narodne identitete. Že res, da se je družba, da smo se torej sami zelo spremenili, a zadnje volitve so pokazale, da moramo poiskati nove rešitve, sicer bomo zares postali samo in le “jezikovna posebnost”. Ne bomo več torej narodna skupnost, narodna manjšina, in bomo zato obravnavani le še kot “jezikovna posebnost”.
Poraz leve sredine, v kateri je nastopila stranka Slovenska skupnost, je volilni poraz predvsem za vso narodno levico, slovensko narodno levico, če lahko tako imenujem vse tiste stranke in ljudi, ki so se prepoznavali in se še vedno prepoznavajo na levici, a jim tudi slovenska narodna identiteta in jezik pomenita veliko.
Trdno jedro naše narodne skupnosti se manjša iz dneva v dan, iz volitev v volitve…
Pri nas imamo največje podjetje, ki zaposluje največ slovenskih ljudi, običajno mu pravimo šola s slovenskim učnim jezikom. Okrog 750 ljudi dela v njem. Vprašanje je, ali bo taka šola v prihodnje sploh še potrebna, zaposlitve seveda tudi, če bomo postali samo še “jezikovna posebnost”.
Čas je za razmislek, za povezovanje, za krepitev notranjih povezav v različnosti, sicer nas v kratkem več ne bo!

10.05.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!