Kako naj si načrtujemo življenje v novem letu

V Lavričevi knjižnici v Vipavi so v sredo, 29. januarja, pripravili dogodek posebne vrste: srečanje s strokovnjakinjo na področju psihologije, Alenko Rebula Tuta, in s sodelavko ter strokovnjakinjo na področju odnosov, Josipo Prebeg. Naslov predavanja je bil Kako vzeti v roke svoje leto. Novemu letu se je treba posvetiti, da bi v njem uresničili želje in cilje, pravita avtorici.
Alenka Rebula Tuta je govorila o negi vsakdanjosti in lepoti odločanja, Josipa Prebeg pa o svojem spoznanju in odkrivanju notranjega miru. V uvodu je Rebulova voščila prisotnim, da bi bilo življenje v novem letu vse bolj po osebni meri in ne tako, kot hočejo drugi. Vsak želi najti prostor in srečo v samem sebi, istočasno pa ostati povezan z drugimi v dobrih odnosih. Vsaka naša vloga je pogojena od komplementarne vloge drugega. Uskladiti ti dve nujni potrebi ni lahko. Ob novem letu se večkrat prepuščamo sanjam, da bo prihodnost boljša; radi razmišljamo o tem, kaj bi želeli in pričakovali. To je tudi dobro, ker moramo najprej fantazirati in sanjati o tem, kar res hočemo, in o možnih drugih novih poteh. Brez tega ne gre. Naučili so nas, da iščemo partnerja, prijatelja, s katerim se radi pogovarjamo in mu z lahkoto zaupamo, kar nas tare in kar ne gre z nami, ker v bistvu tega ne moremo sami prenašati. Nismo pa pripravljeni storiti več za to, da se sami spremenimo. Sploh smo ljudje taki, da imamo pri marsikateri dobri stvari, ki zahteva napor, dvojne občutke: hkrati nas privlačuje in odbija. Večkrat se tudi čustveno zapremo pred stvarnim življenjem in se na poti ustavimo pri kakšni “omami”, ker je to manj naporno. Lepo pa bi bilo, da bi si take občutke priznali in nato poprijeli za delo. Vsi imamo cilje, ideale, a ne vemo, kako realno priti do njih. Mogoče sta bolj kot cilj pomembna pristop in čas, ki ga uporabljamo, da pridemo do tega cilja. Premalo premišljeno in odgovorno hodimo do cilja. Ne smemo podcenjevati začetnih korakov. Cilji so misli, ki se rojevajo v glavi, a te nas ne privedejo daleč, če ne vključimo tudi našega telesa, našega čutenja v to, kar so si možgani zamislili. Večkrat imamo ob začetku jasen cilj, vendar se nam na poti do njega vedno kaj zatakne. Na vsakem koraku lahko izgubimo smer. Zakaj se nam zatika? Lep primer je izlet v visoke gore. Ko se pripravljamo na turo, moramo vedeti, katero opremo izbrati: najpomembnejši so gorski čevlji; s sabo vzamemo toplo in rezervno obleko, srajco z dolgimi rokavi, topel pulover, volneno kapo, rokavice, ki nam ob nenadni spremembi vremena tudi v poletnem času lahko nudijo zaščito. Isto je v življenju. Zelo pomembno je vedeti, kaj potrebujemo; pomembno je tudi poznati ovire, da se jim izognemo in pridemo do cilja. Marsikdo ni tega vajen. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

 

Piše: Karlo Nanut / Lavričeva knjižnica v Vipavi - Gostji Alenka Rebula in Josipa Prebeg

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme