Tržaška

Kako in kaj z nekdanjo vojašnico?

Kako in kaj z nekdanjo vojašnico?

Piše Matej Caharija: O centru za pribežnike pri Banih

Šlo je za vihar v kozarcu vode, ki ga je s svojo izjavo sprožil tržaški župan. Tako bi lahko ocenili (nepremišljen?) spodrsljaj v komunikaciji med Robertom Dipiazzo in tiskom glede možne ureditve zbirnega centra za repatriacijo nezakonitih priseljencev v nekdanji vojašnici pri Banih. Njegova izjava je izzvala reakcijo tamkajšnje vaške skupnosti. Na sestanku v prostorih banovskega društva SKD Grad ni bilo dovolj prostora za vse poslušalce.
Nasprotovanje centru za pribežnike pri Banih
Udeleženci so se umirjeno in omikano izrekli proti ureditvi središča “zaporniškega tipa” za pribežnike pri Banih, saj, kot naj bi dokazovale izkušnje, “vodijo tovrstni centri pribežnike v obup in je tudi njihov učinek zelo vprašljiv”. Izpostavljeno je bilo tudi, da župan, s tem da ponuja območje, ki je državna in ne občinska last, dela račune brez krčmarja.
Če bi se slučajno država odločila nameniti nekdanjo vojašnico za pribežnike, bi morala upoštevati usmeritev in navodila prostorskega načrta, ki pa centra za priseljence tam ne predvideva. Občina sicer lahko spremeni namembnost območja, vendar to terja čas. Na srečanju je bil deležen odobravanja tudi protipredlog, ki si ga je omislil predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko De Luisa: “Mar ne bi Občina Trst raje uredila center za pribežnike v starem pristanišču, kjer razpolaga z obsežnimi površinami? Ker bi ta nastal nedaleč od kvesture, železniške postaje in prefekture, bi bil vsekakor z lahkoto nadzorljiv”.
Na večeru, na katerem so spregovorili Ugo Poli, Mirta Čok, članici rajonskega sveta Lara Di Pace in Marta Fabris, Kristina Kovačič, Zaira Vidau in Dario Vremec, je bil med drugim izrečen razmislek o dogajanju s krajevne na širšo raven: emigrantom bi morala pomagati Evropa in ves razviti svet, da bi ti lahko v miru živeli v svojih rojstnih deželah. A kaj, ko prav Zahod z izkoriščanjem, netenjem vonj in orožarsko industrijo povzroča emigrantske tokove …
25 let prizadevanj za prekvalifikacijo
Ker se je županova izjava izkazala za (samo zanj) duhovito domislico, kateri ne gre namenjati veliko pozornosti, so pridobila veliko več pomena prizadevanja, predstavitvi katerih je bil namenjen večji del javnega srečanja v Banih, za prekvalifikacijo območja nekdanje kasarne, ki ima pomenljivo zgodovinsko in okoljsko vrednost.
Vojašnico Monte Cimone je italijanska vojska zgradila v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ime nosi po najvišjem vrhu v zahodnem delu Montaževe skupine, Strmi peči, ki jo obdajajo strme prepadne stene; do vrha gore, piše v vodniku, gre ena sama pot. Vojaško območje, površina katerega je enaka 25 nogometnim igriščem, je ograjeno. Vojska je Bane zapustila pred 25 leti in odtlej vojašnica propada. Na dvoriščih in ploščadih, po katerih so nekoč korakali vojaki, raste grmovje in drevje. Domačini so si v vseh teh leti prizadevali, da bi območje, do katerega nimajo dostopa, dobilo novo namembnost in urejeno podobo. Njihov trud je bil doslej zaman.
Prošnje in zahteve brez odgovora
“Ta zgodba se vleče od leta 1995”, je na srečanju v imenu domačinov obrazložil Pavel Vidau. Vlada je že takrat pri Banih nameravala urediti center za sprejem migrantov. Zaradi protesta domačinov in previsokega stroška, ki bi bil potreben za preureditev vojašnice, so oblasti svojo prvotno zamisel opustile. Kmalu zatem so Banovci začeli predstavljati predloge za obnovo in smiselno uporabo območja: z nekdanjo vojašnico bi moralo spet razpolagati krajevno prebivalstvo. “Pisali smo vsem pristojnim ustanovam, tudi v Rim, a nismo od nikogar nikoli prejeli odgovora”, je razočarano obrazložila predsednica društva Grad, Norma Križmančič. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

16.01.2020

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!