Kako bomo letos preživeli božične praznike?

Piše: Katja Ferletič

Ob zadnji uredbi predsednika vlade

Vlade evropskih držav skušajo na čim bolj varen način organizirati božične počitnice. Soočajo se s pomembnim izzivom – kako omogočiti praznovanja in obenem omejiti število okužb s koronavirusom. Strokovnjaki in politiki se bojijo, da bi ponovno odprtje restavracij, turističnih obratov in trgovin lahko privedlo do množičnega zbiranja ljudi v nakupovalnih središčih, javnih prostorih in na ulicah velikih evropskih mest. Nakupovanje daril, obiskovanje sorodnikov in prijateljev, vse oblike druženja, potovanja: Božič je nedvomno posebno zapleten čas za upravljanje pandemije.

V Italiji je 3. decembra podpis nove uredbe predsednika vlade, ki bo veljala do 15. januarja, potrdil dosedanje številne prepovedi in smernice.

To je bila gotovo najbolj pričakovana uredba v zadnjih 10 mesecih pandemije, saj je bilo vsem dobro znano, da bo letošnji Božič, zelo različen od vseh dosedanjih, sprevrgel družinske in družbene navade ter tradicije. Med potrjenimi smernicami je delitev Italije na barve: rumeno, oranžno in rdečo. Gre za model, ki deli in “obarva” državo na podlagi epidemiološkega scenarija v posameznih deželah. Vsi upamo, da bodo med božičnimi in novoletnimi prazniki vse dežele rumeno obarvane, torej z nizkim indeksom okuženosti in stabilnostjo zdravstvenih ustanov. Državljani, ki živijo v “rumenih” deželah, se bodo namreč od 4. do 20. decembra lahko še prosto premikali iz svoje v druge “rumene« dežele.

Italijanski premier Giuseppe Conte je govoril o “okrepljenih rumenih conah”, pri čemer se je skliceval predvsem na prepoved prostega premikanja med deželami in na odločitev, da bo policijska ura med 22. in 5. uro veljala tudi za Božič, 1. januarja pa med 22. in 7. uro. Tudi svete maše in ostali cerkveni obredi se bodo morali zaključiti pravočasno, tako da se bodo verniki pred nastopom policijske ure lahko vrnili domov. Od 21. decembra do 6. januarja bo prehajanje med deželami prepovedano, za Božič, 26. december in 1. januar pa bo omejeno tudi prehajanje med posameznimi občinami. Najhuje bo gotovo za tiste, ki živijo v majhnih občinah – kdor živi v večjem mestu, kot je npr. Trst, ima gotovo več možnosti, da bo lepše praznoval kot tisti, ki živi v manjši vasi. Ministrstvo za notranje zadeve je celo odredilo, da bo med prazniki na cestah 70 tisoč orožnikov, ki bodo skrbeli, da bodo državljani spoštovali vsa pravila. Marsikdo je morda upal v večjo popustljivost v božičnem času, prevladali pa sta previdnost in strogost … Smučišča in hoteli v gorah bodo zaprti, medtem ko bo za vrnitev iz tujine po 20. decembru predvidena karantena. Omejitve potovanj med posameznimi deželami ne bodo prišle v poštev le za službene potrebe, skrajne nujnosti, iz zdravstvenih razlogov, študijskih potreb in za vrnitev v lastno prebivališče. Izjema bo tudi obisk le enega bližnjega sorodnika pri starejši osebi, ki živi sama.

Minister za zdravstvo Speranza je utemeljil odločitve vlade tako, da je izpostavil njen glavni cilj, ki je preprečitev tretjega, januarskega vala okužb in s tem ponovnega zaprtja gostinskih obratov in trgovin ter prihodnje kampanje za cepljenje proti covidu-19. Tudi minister za deželne zadeve Francesco Boccia je poudaril, da je nova uredba predsednika vlade nujno potrebna, da lahko preprečimo množično premikanje milijonov ljudi med deželami in obdržimo pozitivne učinke, ki so jih prinesli dosedanji ukrepi za zajezitev širjenja epidemije. 

V “rumenih” deželah bodo restavracije odprte, morale pa bodo zapreti ob 18. uri tudi na božični dan, na praznik svetega Štefana in na silvestrovo. Po tej uri bosta dovoljeni le še prodaja gostom, ki bodo hrano odnesli s seboj, in dostava na dom. Z odprtjem restavracij bi se po mnenju strokovnjakov lahko izognili kosilom z večjim številom gostov na domovih in dali prednost druženjem v prostorih restavracij, ki imajo stroga varnostna pravila. Trgovine bodo odprte do 21. ure, nakupovalna središča bodo ostala zaprta ob sobotah in nedeljah ter ob praznikih, z izjemo trgovin z živili, trafik, kioskov s časopisi in lekarn. Popolno zaprtje bi gotovo predstavljalo zadnji, smrtni udarec tisočim trgovskim dejavnostim, ki v božičnem času ustvarjajo več kot 30% letnega zaslužka, vendar brez ustreznega nadzora tvega imeti božični “shopping” enake posledice, kot sta jih na širjenje epidemije prinesla poletna sprostitev ukrepov ter odprtje diskotek in podobnih javnih prostorov.

O božičnem mrzličnem nakupovanju in zbiranju velikega števila ljudi na mestnih ulicah in v trgovinah so državni mediji in politiki že veliko poročali in komentirali. Zgražali so se tudi ob videoposnetkih, ki so prikazovali ljudi, ki so se ob upoštevanju varnostnih predpisov mudili po ulicah in trgovinah mest severne Italije, grozljivo pa je, da niso poudarili nevarnosti širjenja okužbe med norenjem v Neaplju, kjer je vse potekalo v znamenju spomina na pokojnega nogometaša Diega Maradono. Na Apeninskem polotoku očitno ne veljajo povsod in za vse državljane ista pravila!

Hitro se bližajo prazniki in letos prav gotovo ne bomo imeli tradicionalnega Božiča. To bo prvi (in upajmo zadnji) Božič v času koronavirusa s posebnimi, novimi pravili, ki od vsakega izmed nas zahtevajo marsikatero žrtev in prilagoditev. Odprtje restavracij in trgovin, prosto premikanje in skupno praznovanje nedvomno ustvarjajo veselje med prebivalstvom v času, ko vsi potrebujemo več veselih trenutkov. Odrasli, otroci in starejše osebe, prav vsi smo frustrirani, toda znanstveni podatki so jasni in vsaka državna vlada mora epidemiološko tveganje uravnotežiti s svojim gospodarskim in družbenim stanjem. Znanstveniki morajo nuditi jasne varnostne smernice, politiki morajo pisati norme, zakone in priporočila, spoštovanje le-teh pa je dolžnost vsakega izmed nas. Da bi se izognili tretjemu valu, moramo decembra žal nadaljevati s strogostjo in socialnim distanciranjem. Naše zdravje in dobro počutje naših najdražjih imata prednost pred vsem, pred katerokoli drugo potrebo. Conte “močno priporoča” marsikaj, vendar ta izraz pomeni vse in nič; državljani moramo spoštovati tudi odredbe predsednikov posameznih dežel, ki veliko “določajo” in veliko “priporočajo”. Več stvari je nejasnih, gotovo je le, da bomo letos praznovali “virtualno” in bomo morali na pravo praznovanje počakati, ko bo vsega tega konec, ko se bomo lahko končno ponovno srečali brez skrbi.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme