Kako biti kos pomladi umetne inteligence
Predavanje o vplivu UI z dr. Špelo Vintar in dr. Matejko Grgič
Novosti se človek rad boji, ko pa ta prevrača svet, jo je treba spoznati. Vpliv umetne inteligence na naš vsakdan je vroča tema, katere sta se izčrpno dotaknili profesorica ljubljanske univerze dr. Špela Vintar in raziskovalka Slorija dr. Matejka Grgič. V prostorih Dijaškega doma v Gorici sta se v sredo, 24. aprila, pogovarjali o jeziku in komunikaciji v dobi cvetenja umetne inteligence.
Vintarjeva je takoj pojasnila, da računalniki že nekaj časa upravljajo svojo inteligenco, danes pa je njihovo delovanje nekoliko drugačno: nekoč smo jim določili pravila, po katerih so računalniki znali samo sklepati, danes pa umetna inteligenca sloni in ustvarja na algoritmih globokega strojnega učenja. Računalniku damo velike količine podatkov, s pomočjo katerih se stroj sam uči in izboljšuje. Taka orodja so vedno lažje dosegljiva in prosto dostopna vedno širši populaciji.
“V čem so ti jezikovni modeli dobri in v čem nam lahko dejansko pomagajo?” je vprašala Matejka Grgič in ob tem pojasnila, da Slori pripravlja program Stikit, ki bo prepoznal značilnosti zamejske slovenščine in njene razlike s standardno. Pri delu z jezikom ali drugimi vrstami ustvarjanja imamo na razpolago najrazličnejše pripomočke in operativne modele. Te pa moramo znati upravljati in jim dajati prave pozive (promt) oz. navodila, da izpolnijo nalogo.
Umetna inteligenca je vedno večji del našega vsakdana. “Ne vem, kako bi šli nazaj,” je povedala gostja iz Ljubljane. “Svet hodi v to smer. Pred nami je še eno obdobje, ko bosta človek in UI sobivala, potem pa bo ta na mnogih področjih boljša od človeka.” Skrbi nas, da nas bo stroj nadomestil v številnih poklicih, saj je navsezadnje cenejši od človeka, včasih pa isto delo opravlja še boljše. Tej nevarnosti niso izpostavljena samo bolj rutinska dela, temveč tudi kreativni poklici, kot so fotografiranje, grafično oblikovanje in glasbena industrija. Danes že zelo težko prepoznamo sad čisto človeške fantazije ali popolnoma računalniško tvorbo. Ustvarjalnost mašine nas počasi nadomešča tam, kjer smo se ljudje počutili najbolj nedotakljive. Prednost v poklicu bo namreč ta, da bomo znali uporabljati orodje, ki ga potrebujemo.
Čeprav je simultano prevajanje z umetno inteligenco že uveljavljeno, ostaja to še vedno zelo subtilno delo, ki je vezano na umeščanje besedila v kontekst. Dober prevajalec mora poznati kulturo, ki se skriva za jezikom, in razumeti okoliščine povedanega. Tega namreč program še ne zmore. Danes mora biti prevajalec še bolj pozoren, saj so od umetne inteligence prevedeni teksti navidezno zelo dobri, zaradi omenjene omejenosti pa lahko vsebujejo hude pomenske napake.
Take naprave spreminjajo dinamike sporazumevanja med ljudmi: s simultanim prevajanjem je dialog v vsakem primeru hitrejši, kar bi prišlo v poštev še posebno v naših jezikovno raznolikih krajih. Potemtakem bi jezikovna meja po eni strani odpravila dejansko, verjetno bi še bolj povezala dve strani slovensko-italijanske meje. Poslušalci srečanja pa so opozorili na to, da si Slovenci v Italiji želijo, da bi se sosed naučil jezika: z umetnointeligenčnim prevajanjem bi se kulturna in jezikovna oddaljenost verjetno samo še okrepili.
Odprtih vprašanj je veliko, zmogljivosti tehnologije in umetne inteligence pa ne podcenjujmo. Do novosti bodimo radovedni, poskusimo razumeti, kako delujejo. Bolje bomo umetno inteligenco poznali, spretneje bomo znali mi upravljati njo in ne ona nas.
