Slovenija

Kaj sploh pomeni sovražni govor?

Kaj sploh pomeni sovražni govor?

Piše Marijan Drobež / Pogled na slovensko politično prizorišče

Mnogim ljudem je bližje, bolj pri srcu, razmišljanje o adventu ter o plemenitih ravnanjih in dejanjih, v pričakovanju Gospodovega rojstva, kot pa ukvarjanje s politiko, ki je razočarala velik del Slovencev. Čas je tudi za skromnost pri jedi in užitkih, ne pa da postajamo obsedeni z nakupi, kar sicer marsikje povzroča nekakšno novodobno razposajenost, skoraj norenje. Saša Veronik, nekdanji časnikar, urednik in tudi politik v obdobju osamosvajanja Slovenije, ki zdaj v tedenskem magazinu Reporter piše kolumne o kulinariki, je v predpraznični številki omenjene publikacije zapisal, “da je Božič kot družinski praznik vsem na jeziku, toda v javnosti uradno ni Božiča. V drugih državah zahodnega sveta in kulture se reče, danes je Božič, Slovenija pa je edina država, kjer njen predsednik ne vošči Božiča z nagovorom na radiu in javni televiziji, na sveti večer, to je 24. decembra. Zaradi tega Božič praznujemo med domačimi štirimi stenami, tudi zato, da pripadniki drugih verstev morda ne bi bili užaljeni. Vendar je vsekakor že čas”, tako razmišlja in predlaga Saša Veronik, “da bi tudi pri nas predsednik države, Borut Pahor, voščil vesel Božič. Saj imamo Slovenci lepe, znane, uveljavljene in pravilne besede, vesel, tudi blagoslovljen Božič, in potem srečno novo leto”.
Seveda pa se tudi v Sloveniji politiki obeh opcij, vladajoče in opozicijske, ne ozirajo na duha in sporočila praznikov, ampak si vedno prizadevajo za prevlado svojih strank in uveljavitev njihovih programov. V Sloveniji zdaj potekajo zelo polemične razprave o t. i. sovražnem govoru. To dogajanje sta spodbudila dva dogodka, namreč pobuda predsednika vlade Marjana Šarca, naj državna in poldržavna podjetja ne oglašujejo v medijih, “ki širijo nestrpnost in sovražni govor”, ter pristop slovenske vlade k marakeški deklaraciji o ureditvi migracij. Nastajata vzdušje in pripravljenost, da bi za sovražni govor razglasili vsako misel ali kritiko, namenjeno oblastnikom. Zadeva je postala tako aktualna in pereča, da je o sovražnem govoru sklical posvet tudi predsednik Republike, Borut Pahor. Končal se je brez jasnih sporočil, stališč in sklepov. Navajam nekaj priložnostnih mnenj in trditev o sovražnem govoru. Franci Feltrin, nekdanji tajnik Slovenske ljudske stranke, je zapisal: “Sovražni govor je neresnica! Ali sovražno govorimo, če povemo, da si za soseda ne želimo imeti migrantov, ker je njihova vedenjska in moralna kultura v popolnem nasprotju z našo? Ali smo ksenofobi in netimo sovraštvo do tujcev, če želimo svoj življenjski prostor zavarovati pred nasilneži, ki vdirajo v Slovenijo brez dokumentov in z lažnimi identitetami. Ali imamo državljani sploh še pravico, da se branimo pred tistimi, ki javno izražajo nestrpnost do nas kristjanov”? Ernest Petrič, nekdanji predsednik ustavnega sodišča, zdaj pa svetovalec predsednika Republike, zatrjuje, “da podpira svobodo govora, a v obe smeri. Pri nas pa so nekateri za svobodo govora, ko govore oni, ko pa isto pove druga stran, je to zanje sovražni govor”. Pater Janez Sraka je v komentarju, objavljenem v slovenskem katoliškem tedniku Družina, zapisal, “da je v Sloveniji vsako govorjenje o krščanskih resnicah, nauku, vrednotah in ravnanjih sovražen govor. Razpihovanje sovraštva vodi do največjih nesmislov. Eden takih absurdov je vedno večje in srdito sovraštvo med starejšimi in mlajšimi levičarji, med očeti komunisti in sinovi, ki so praktični ateisti, ki jih žene predvsem sla po imetju, pohlep. Sinovi očitajo očetom, da so jim v času absolutne oblasti v rajnki Jugoslaviji priskrbeli premalo materialnih dobrin. Očetje so tedaj kapital vlagali v svetovno revolucijo, namesto da bi ga pripravili za svoje otroke”. Murskosoboški škof Peter Štumpf opozarja, “da so javni mediji z levičarsko usmeritvijo že večkrat dodobra oblatili njegovo ime. V Sloveniji vlada levica, ki iz protikatoliških razlogov razširja multikulturnost, samo zato, da bi uničila katoliško vero in Cerkev. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

23.12.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!