Aktualno

Kaj pa meja?

Kaj pa meja?

Projekt o Schengenu: o filozofiji meja in uprizoritev Odrezani

V nedeljo, 25. marca, se je z eksperimentalno gledališko uprizoritvijo Odrezani končalo prvo poglavje projekta, namenjenega Schengenskemu sporazumu, Slovenske prosvete iz Trsta, ob financiranju Dežele Furlanije Julijske krajine, v izvedbi Devinskega mladinskega krožka, istočasno pa je bil to zadnji dogodek v nizu Kulturna pomlad, ki je na devinskem sedežu zborov cvetela minula dva meseca.
Devinski kulturniki, OPZ Ladjica, DMK in MoPZ Fanjte izpod Grmade, so posamezne dogodke Kulturne pomladi namenili raznim starostnim skupinam. Otrokom sta bila na voljo dva dogodka, in sicer predstavitev in branje knjige Medved zobozdravnik (17. 2.) ter ustvarjalna delavnica z Vesno Benedetič (24. 2.). Februarja se odrasli niso mogli odreči Prešernovi proslavi, na kateri so (18. 2.) združeno zapeli pevci MoPZ Fantje izpod Grmade in Fantovske skupine Devin Nabrežina, sledil pa je satirično poetični program Mateja Grudna in Iztoka Cergola ob spremstvu KUD Grešni Kozli. Srednješolci so za svoje prijatelje priredili popcorn party, na katerem so si ob peki popovke ogledali slovenski film (3. 3.). 11. marca je publika lahko prisostvovala vrhunski gledališki predstavi Leto šlagerja, v izvedbi Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana. Z Aperitivom s filozofom (18. 3.) pa se je začel tematski sklop, namenjen obletnici padca meja.
Jernej Šček, profesor filozofije na tržaškem liceju, je svoje predavanje osnoval kot dialog med zgodovino filozofije in problematikami današnje družbe. Skupaj s številno in v povprečju zelo mlado publiko je razmišljal o mejah v najrazličnejših smislih. Od naših osebnih mej, ki so v vsakem izmed nas, je prišel do pojma vzgojnosti meja, ki nam jih najprej postavljajo starši in vzgojitelji in nam pomagajo v življenju najti smisel. Dotaknil pa se je tudi meje kot zakona, ki nam pomaga, da lahko živimo v urejeni družbi. Ob misli predsokratikov se je dotaknil tudi motiva brezmejnosti in z Demokritom tudi koncepta državljanstva sveta. Prav Demokrit pa je o meji spregovoril tudi kot o pravi meri, o zmernosti, vrednoti, ki jo današnji svet še kako pogreša. Kaj pa meja med resničnostjo in lažjo? Tudi o tem je bil govor, in sicer v povezavi s Sokratom, pa tudi z Descartovim razmišljanjem o mejah našega spoznavanja. Ob branju Montaigna se je Šček dotaknil tudi meje med “nami”- civiliziranimi, normalnimi, in “njimi”- barbari, ljudožerci. Ta iztočnica je prisotne pospremila še do zadnjega postanka pri Popperjevem paradoksu o intoleranci, ki pravi, da mora vsaka tolerantna družba, če želi taka ostati, biti netolerantna do netolerantnih. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
LT

15.04.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!