Tržaška

Jugoslavija, moja dežela v italijanščini

Jugoslavija, moja dežela v italijanščini

Piše Erik Kuret: TKS / Gost pisatelj Goran Vojnović

V sredo, 23. maja 2018, je slovenski pisatelj in režiser Goran Vojnović v Tržaškem knjižnem središču predstavil italijanski prevod svojega romana Jugoslavija, moja dežela. Dogodek so priredili Slovenski klub, kulturno društvo Tina Modotti, Tržaško knjižno središče in Založba Forum iz Vidma, ki je knjigo tudi izdala. Na dogodku so sodelovali še prevajalka Patrizia Raveggi ter novinarja Poljanka Dolhar in Pierluigi Franco, ki sta se pogovarjala z avtorjem o romanu in o povezanih tematikah. Italijanski prevod romana, ki je leta 2013 prejel nagrado kresnik, se glasi Jugoslavia, terra mia. Prevajalka ga je na srečanju primerjala celo z Odisejo. Delo prikazuje stanje na območju nekdanje Jugoslavije, kjer nacionalizmi v raznih državah še niso prenehali.
Goran Vojnović se po romanu Čefurji raus iz leta 2008 že drugič loteva teme, ki v slovenskem literarnem prostoru doslej ni bila še obravnavana. Med glavnimi temami je tokrat zadnja jugoslovanska vojna, prikazana z zgodbo Vladana, mladeniča iz oficirske družine, ki se po vojni preseli z materjo v Ljubljano. Po uradnih vesteh je njegov oče umrl na bojišču, a kmalu ugotovijo, da je še živ in da se skriva pred haaškim sodiščem za vojne zločine. Vladan se tako odpravi na 1500 kilometrov dolgo pot po Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Srbiji, da bi našel očeta in se z njim soočil o nastalem položaju. Glavni junak romana je toliko star kot pisatelj Goran Vojnović. V tej zgodbi se zrcali veliko osebnih doživetij Vojnovićeve družine. Protagonist se pri iskanju svojega očeta spominja na srečno otroštvo s svojo premožno družino v Pulju do leta 1991. Oče je bil oficir JLA, ki se je moral preseliti v Beograd zaradi napetih razmer v Jugoslaviji. Tam ga ni več čakalo vojaško stanovanje, ampak soba v Hotelu Bristol. Vladan je nato z mamo nekaj časa živel pri daljnih sorodnikih v Novem sadu, dokler se nista dokončno preselila v Ljubljano.
Roman nas tako popelje po idilični jugoslovanski preteklosti in njeni težki sedanjosti. Vojnovićev Balkan ni turistična razglednica, temveč svet nesrečnih ljudi, ki vojnih grozot ne morejo preprečiti, pač pa samo utrpeti. Vladan seveda v vojni ne sodeluje, a odnos do očeta kot simbolnega predstavnika izročila, ki naj bi ga ohranil, je ključen pri oblikovanju njegove prihodnosti in identitete. In tu je pred hudo dilemo: če zločinca ne prizna in zavrže njegovo izročilo, bo zavrgel tudi vse lepo in dobro, kar mu je ljubeči oče predal pred vojno. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

12.06.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!