Jolka Milič prva prejemnica nagrade Mira
Literarno nagrado Mira bo prejela pesnica, prevajalka in publicistka Jolka Milič. Za nagrado, ki jo Ženski odbor slovenskega centra PEN Mira letos podeljuje prvič, so bile nominirane še Lojzka Bratuž, Neža Maurer, Svetlana Makarovič, Alenka Puhar, Breda Smolnikar, Irena Žerjal, Janja Žitnik-Serafin, Maja Haderlap, Suzana Tratnik in Ksenija Jus.
V obrazložitvi nagrade, ki jo Ženski odbor slovenskega centra PEN Mira namenja izključno ustvarjalkam, je zapisano, da je Miličeva “vzor pokončnosti, poguma, odkritosrčnosti in bojevitega zagovarjanja osebnih stališč, v katerih brani podcenjeno in spregledano ustvarjalnost žensk”.
V šestih desetletjih delovanja je Miličeva pripravila več deset knjig prevodov slovenskih pesnic in pesnikov v italijanščino, ki jim je pogosto tudi sama našla založnika. Zaslužna je tudi za vrsto prevodov italijanskih, francoskih in španskih avtorjev v slovenščino. Pri delu je promovirala tudi poezijo, ki je bila v slovenskem prostoru odrinjena, ker jo pišejo ženske, lezbične aktivistke in geji. Je ambasadorka slovenske poezije v Italiji ter avtorica številnih javnih pisem, v katerih se duhovito, ostro in neustrašno loteva literarnih in drugih družbeno zamolčanih tem, še piše v utemeljitvi.
Žirijo za nagrado so sestavljali predsednica Irena Novak-Popov ter člani Katja Mihurko-Poniž, Stanislava Repar, Barbara Simoniti in Andrej Detela. Žirija je obravnavala 12 prispelih predlogov, med katerimi se je le ime Jolke Milič ponovilo. To, kot je po poročanju Slovenske tiskovne agencije na novinarski konferenci minuli teden poudarila predsednica žirije Irena Novak-Popov, ni botrovalo izbiri. Glasovanje je po razpravi potekalo tajno in vsi člani so se odločili za isto ime, je pojasnila.
Za podeljevanje nagrade avtoricam so se po besedah Stanislave Repar odločile zaradi manka prejemnic drugih nagrad. Kljub navidezni demokratičnosti nagrad so prejemniki vseh večjih literarnih nagrad v glavnem moški, je dejala.
Barbara Simoniti pa je dejala, da si je že pred desetimi leti skupaj z Barbaro Korun zadala nalogo, da se ne sme nikoli več ponoviti, da bodo pomembne slovenske ustvarjalke, kot sta bili, denimo, Saša Vegri in Ada Škerl, “do smrti ostale brez nagrade”. Obenem želijo omogočiti tudi mladim avtoricam, da vstopijo v že obstoječ literarni prostor ženskih ustvarjalk.
“Moja generacija ni imela učiteljic, vzornic in mentoric na tem področju in ta vrzel se pozna tudi v njeni slabši prepoznavnosti”, je poudarila Barbara Simoniti.
Nagrado, za katero se lahko naslednje leto še enkrat potegujejo vse nominirane avtorice, bodo podeljevali tako literarnim ustvarjalkam kot premišljevalkam oziroma literarnim kritičarkam in publicistkam, je še povedala Barbara Simoniti. Predloge lahko pošljejo tudi člani avtoričine družine ali njeni bližnji, saj veliko avtoric v širšem kulturnem prostoru ni prepoznavnih, je dodala Stanislava Repar.
Pomembne in prve nagrade Mira Jolki Milič smo izjemno veseli, saj je to šele drugo večje slovensko priznanje, ki jo naša cenjena sodelavka in prijateljica prejme za svoje bogato delo, neutrudno tkanje vezi med italijanskim in slovenskim kulturnim svetom. Leta 2005 so ji namreč prevajalci in slovenski pisatelji ter pesniki podelili Lavrinovo nagrado, ki velja za veliko priznanje za življenjsko delo na področju prevajanja, sicer pa nič, je pa zato prejela vrsto nagrad v Italiji za prevode slovenskih pesnikov, saj je prevajala dobesedno vse nas, ki še primemo za pero in si v današnjih časih še upamo napisati kako pesem. Pa ni prevajala samo nas, ampak je prevedla neizmerno število italijanskih pesnikov v slovenščino. Kar pri Jolki Milič sam najbolj cenim, je predvsem to, da ima izjemen čut za socialno pravičnost, tudi na področju pesništva in se ni nikdar otepala prevajanja t. i. “manjših pesnikov” z našega področja, kot se večina drugih prevajalcev iz naših logov, poleg njene ironije, hudomušnosti, odkritosti, jasne besede, tudi pikrosti, če seveda ne omenim njene velike zavezanosti našemu prostoru.
Naši Jolki Milič so večkrat zaradi svoje jasne besede in odrekanja klečeplazenju pred tujcem, ki ga tudi v naših logih ni malo, očitali tudi hudobijo, a sam lahko mirno zatrdim, da je Jolka Milič vse prej kot to, predvsem je poštena, izjemno marljiva in njen ogromni opus prevodov sam govori o njenem velikem kulturnem delu.
Zato je prav, da gre prva nagrada Mira, ki je poimenovana po sloviti Miri Mihelič, prav njej. Nagrado bodo Jolki Milič podelili v soboto, 23. novembra 2013, v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Iskrene čestitke tudi v imenu naših bralcev in uredništva in seveda v upanju, da bomo njene iskrive zapise tudi v prihodnje lahko objavljali v Novem glasu!
Bravo in iskrene čestitke, ljuba Jolka!
Jurij Paljk
