Jezikovnica (97)

Piše: Vladka Tucovič Sturman

Prsi ali prsa

V tem neprijaznem času, ko nas ogroža novi koronavirus, se vse glasneje sliši tudi glas tistih, ki opozarjajo, da koronavirusna bolezen ni edina bolezen, ki trenutno grozi človeštvu, oz. da se ne sme pozabiti na preventivo in odkrivanje zgodnjih znakov številnih drugih bolezni, med katerimi je najstrašnejši in grozeč – rak. Tako je pretekli mesec pod skupnim naslovom Rožnati oktober že tradicionalno bil posvečen boju proti raku na dojki, simbol tega je rožnata pentlja, zato rožnata barva v naslovu kampanje proti tej bolezni. Zakaj neki sem to temo načela v Jezikovnici, se boste vprašali. En sam razlog obstaja, seveda jezikovni, in sicer, da se raku na dojki reče tudi rak na prsih. S tem po jezikovni plati ne bi bilo nič narobe, če se v pogovoru o tej bolezni, ki sem ga slišala na radiu, ne bi rabila napačna sklonska oblika za imenovalnik, namreč prsa namesto prsi.

Pa smo tam, pri tej stari jezikovni zagati (prsa vs. prsi), ki še kar vztraja, tako da ne smemo biti presenečeni, če tudi na embalažni etiketi zagledamo napis “piščančja prsa” namesto pravilnega “piščančje prsi”. Od nekod slišim glas, ki trdi, da se za živilo lahko uporablja samostalnik “prsa”, za del človeškega ali živalskega telesa pa “prsi”. Ni res, tako ene kot druge so prsi (ptica taščica, ki nas te jesenske mesece edina razveseljuje s teritorialnim petjem, ki ga slišimo kot žvrgolenje, ima rdeče prsi), a pojdimo po vrsti, da si ogledamo, zakaj sploh prihaja do pomot.

Včasih pogledam, da si kaj razjasnim, tudi kam drugam, ne samo na splet. Tokrat me je pot vodila k znameniti knjigi legendarnega, žal že pokojnega Delovega lektorja, Janeza Sršena, Jezik naš vsakdanji (1992), ki na zelo praktičen način prikazuje napačno in pravilno rabo – puščica nas od napačne rabe usmeri k pravilnemu. In pri besedi prsa nas puščica vodi k obliki prsi. Da bi izvedeli, zakaj je tako, pa se je treba potruditi še malo bolj. Seveda nas pot kot ponavadi vodi v Slovenski pravopis, kjer izvemo, da je oblika prsa pogovorna. Šele pogled v Slovenski etimološki slovar pa nam razkrije, da je množinski samostalnik srednjega spola prsi prisoten v drugih slovanskih jezikih, kot so hrvaščina, srbščina in češčina (medtem ko v ruščini obstaja množinski samostalnik ženskega spola prsi kot v slovenščini pa tudi v stari cerkveni slovanščini so bile prsi ženskega spola), zato je verjetno ta oblika zašla tudi v slovenščino. Samostalnik prsa zasledimo tudi v nekaterih slovenskih narečjih, kar je samo dokaz več o povezanosti slovenščine z drugimi slovanskimi jeziki.

Če se vrnem k izhodišču: v mestniku, torej v sklonu, ki se rabi v besedni zvezi “rak na prsih”, ne prihaja do napake, ker se mestnik tako samostalnika prsi kot samostalnika prsa glasi enako, in sicer “na prsih”, težava je edino z imenovalnikom in eventualno še z dajalnikom (prsim oz. prsom) in tožilnikom, ki je enak imenovalniku, v drugih sklonih pa so sklonske oblike enake.

Želim si, da mi drugič ne bi bilo treba pisati o boleznih, toda kaj, ko take in drugačne prevzemajo vedno več prostora v naših življenjih …

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici,  ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.

Preberi tudi

Jezikovnica (116)

Jezikovnica

Jezikovnica (116)

21.09.2021
Jezikovnica (103)

Jezikovnica

Jezikovnica (103)

24.03.2021
Jezikovnica (113)

Jezikovnica

Jezikovnica (113)

23.07.2021
Jezikovnica (106) 

Jezikovnica

Jezikovnica (106) 

20.04.2021

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme