Jezikovnica (86)

Še pred koronačasom sem v različnih besedilih naletela na kar nekaj besed z napačno rabljenim vezajem (pro-aktiven, so-organizacija, pra-strah, med-akademijski), ki se jim je nazadnje pridružil še zloglasni korona-virus, o katerem sem besede morala zgubljati že v prejšnji Jezikovnici. Pobuda za današnjo Jezikovnico je bila še ena beseda, zapisana z napačnim vezajem, ki je tudi povezana s koronačasom, namreč so-bivanje. Na kratko povedano: vse naštete besede se v slovenskem knjižnem jeziku in po pravilih slovenskega pravopisa pišejo skupaj in brez vezaja, torej: proaktiven, soorganizacija, prastrah, medakademijski, koronavirus, sobivanje.
Odgovorimo si v nadaljevanju na vprašanje, zakaj je tako. Odgovor ni prav nič zapleten, če se prej vprašamo, kje pa se vezaj v slovenščini vendarle rabi. Zopet na kratko povedano: osnovna raba vezaja je v dveh položajih – najprej, če zamenjuje in (slovensko-italijanski slovar je slovar, ki vsebuje slovenske in italijanske besede), potem pa, ko povezuje besede s črkami in številkami pred njimi, npr.: e-pošta, 100-letnica itd. Žal (ali pa k sreči) v teh dveh skupinah ni t. i. predponskih obrazil, kamor večinoma spadajo prvi deli prej naštetih besed. V besedi proaktiven in soorganizacija tuje obrazilo pro- in domače obrazilo so- namreč ne ustrezata ne skupini, kjer bi vezaj zamenjal in (pogosto rabljen vezaj je še v besedah: kulturno-gospodarski, obrtno-podjetniški, črno-beli, Kamniško-Savinjske Alpe, Avstro-Ogrska itd.), prav tako pa obrazila niso posamične črke in številke, kjer nastopa vezaj v vlogi veznega člena (G-dur, 100-odstotni, SKGZ-jevski).
Res je sicer, da v drugih jezikih ni tako, v angleščini npr. se predpone pišejo z vezajem, od tod verjetno vpliv na napačen slovenski zapis, kadar gre za predpone, ki so izvorno iz tujih jezikov, najpogosteje latinščine, ki je v slovenščino prešla prek angleščine, npr.: post-dramsko gledališče (pravilno postdramsko), kontra-produktiven (pravilno kontraproduktiven), trans-maščobna kislina (pravilno transmaščobna kislina). Če sem se že zaustavila pri transmaščobni kislini, ni odveč poudariti, kako se pravilno zapiše zelo pogosto v smernicah zdrave prehrane zapisana maščobna kislina; pravilen zapis je z dvema vezajema: omega-3-maščobna kislina, v rabi pa naletimo na vse mogoče (napačne) kombinacije.
Za konec se bom vrnila k začetku. Dolžna sem namreč še pojasnilo, katero ločilo vezaj sploh je, oz. poudarek, da vezaj ni pomišljaj. Občutek imam in moje pedagoške in lektorske izkušnje mi govorijo, da uporabniki jezika mnogo bolj poznajo ravno njegovega daljšega kolega, namreč pomišljaj. Vezaj in pomišljaj razen tega, da sta oba črtici (vezaj krajša črtica, pomišljaj pa daljša), nimata veliko skupnega, pač pa sta pomenskorazločevalna, zato je škoda, da ju mečemo v isti koš in na veliko zamenjujemo. Mogoče se v kateri od prihodnjih Jezikovnic razpišem (ponovno) tudi o pomišljaju, ko in če mi bo spet padla v oči kakšna njegova napačna raba. Recimo taka, kjer bo namesto vezaja stal pomišljaj ali obratno. Pa ostanite zdravi do takrat in še naprej!
Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

Preberi tudi

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme