Jezikovnica

Jezikovnica (66)

Jezikovnica (66)

Piše Vladka Tucovič Sturman / Valentin Vodnik

Se še spomnimo, da je bilo lani t. i. Cankarjevo leto, stoletnica smrti Ivana Cankarja (1876–1918)? Vemo, da naj bi letos bilo t. i. Vodnikovo leto, dvestoletnica smrti Valentina Vodnika (1758–1819)? Res je, da je dvesto let od Vodnikove smrti minilo že 8. januarja, torej čisto na začetku leta, ko smo z mislimi bili še v preteklem, tudi zato nas je okrogla obletnica nekoliko zaobšla, medtem ko smo se na obletnico Cankarjeve smrti lani lahko pripravljali célo leto, vse do 11. decembra. Kljub temu je letošnja okrogla obletnica smrti Valentina Vodnika povod za marsikatero prireditev. Tako je tudi vodilna tema letošnjih poletnih tečajev slovenskega jezika na slovenski Obali »Halo, tukaj slovenski Mediteran!« na koprski Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem (8.–18. julija 2019) bila povezana z Vodnikom, in sicer: Od Vódnika do vodníkov sodobnega časa.

V naslovu sem zanalašč uporabila diakritično znamenje, ki se imenuje ostrivec in označuje najprej mesto naglasa, potem pa še ožino in dolžino naglašenega o in dolžino naglašenega i, z namenom, da pokažem na pomensko razliko besed, ki se sicer enako zapišeta, naglas pa imata na različnih zlogih. Mesto naglasa je v takih primerih tisto, ki označuje različen pomen. Tako vódnik kot vodník, pisana z malo začetnico, sta samostalnika moškega spola, vendar v slovarju glede na različen pomen obdelana vsak v svojem geslu. Samostalnik vódnik je v novi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014), dostopni tudi na jezikovnem portalu Fran, definiran kot »najnižji podčastniški čin v Slovenski vojski ali nosilec tega čina«, s primerom rabe: »postati vodnik«. Medtem ko ima beseda vodník v slovarju kar osem (!) pomenov: »1. kdor koga kam vodi: vodnik je odpeljal lovce do sosednje kmetije; 2. žival, ki vodi trop, čredo: najstarejši oven je bil vodnik; 3. ekspr. kdor z zgledom, nasveti vodi koga: duhovni, idejni vodnik; 4. kdor se (poklicno) ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev: turistični vodnik; 5. kdor vodi (taborniški) vod: vodnik je peljal tabornike na izlet; 6. knjiga, brošura s podatki, slikami, zemljevidi o krajih, znamenitostih: kupiti si vodnik; 7. kar komu omogoča, da kaj spozna, se s čim seznani: knjiga je zanimiv vodnik po slovenski književnosti; 8. elektr. žica ali drugače oblikovan električni prevodnik: za vodnik uporabiti bakreno žico«.

Zaustavimo se pri besedni zvezi turistični vodnik. Kot vidimo iz zgledov rabe, je vodnik lahko oseba, ki nas vodi (vodnik je preštel udeležence izleta), ali pa knjiga, iz katere črpamo informacije o posamezni turistični destinaciji (pred izletom si je v knjižnici izposodil vodnik po Benetkah). Še do nedavna se je tako za osebo kot knjigo pojavljala tudi sopomenka vodič, zato še danes pri besedi vodič v prenovljenem Slovarju slovenskega knjižnega jezika vidimo, da je vodič lahko tudi: 1. kdor koga kam vodi: ker niso poznali poti, so najeli vodiča; 2. kdor se (poklicno) ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev: priskrbeti vodiča za izlet; 3. knjiga, brošura s podatki, slikami, zemljevidi o krajih, znamenitostih: vodič po Ljubljani;
4. kar komu omogoča, da kaj spozna, se s čim seznani; knjiga je zanimiv vodič po živalskem svetu. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

27.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!