Jezikovnica

Jezikovnica (64)

Jezikovnica (64)

Piše Vladka Tucovič Sturman / Morem ali lahko?

Tudi v tokratni Jezikovnici pri izbiri teme ostajam pri bralčevem odzivu, v katerem se je potožil: »Drug ‘grd’ pojav se mi zdi raba prislova ‘lahko’ v stavkih, ko bi morali uporabiti katerega od modalnih glagolov moči, smeti, morda morati, dopustiti. Predvsem v pravnih besedilih, ki bi morala biti pomensko zelo natančna in nedvoumna, take ohlapnosti ne bi smeli dopustiti. Mislim, da bi smeli prislov ‘lahko’ uporabljati le tedaj, ko gre za nasprotje od ‘težko’, sicer pa ne in ne pristajati na otroško govorico: “Mami, a grem lahko ven?” Morda je pravo merilo za rabo ‘lahko’ tedaj, ko ga moremo nadomestiti z ‘zlahka’.  Doživel sem, da je lektor pravno besedilo, ki se je izognilo konstrukciji z ‘lahko’, dosledno ‘popravil’ na ‘lahko’.« Tako je zapisal zgroženi bralec. Ste tudi vi, ki pravkar berete Jezikovnico, takega mnenja in ogorčeni nad tem, kako drugi rabijo jezik? Naj vas in omenjenega bralca potolažim. Ni tako hudo, kot je videti. Poglejmo, zakaj ne.

Z naklonskima oz. modalnima glagoloma moči in morati je križ. Še zlasti pripadniki mlajših generacij pogosto ne ločijo med tem, da se kaj mora, da je tisto torej treba storiti (moram iti v šolo), česa drugega pa ne moremo storiti, ker nismo zmožni (ne morem v šolo, ker sem bolna), zato pogosto slišimo, da bi kdo kaj mogel storiti namesto moral storiti, kar je seveda napačno. Pustimo tokrat ob strani ločevanje med morati in moči in se osredinimo na glagol moči. Prva slovarska pomenska razlaga v prenovljenem Slovarju slovenskega knjižnega jezika na portalu Fran pravi, da »izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, b) duševnih, čustvenih lastnosti: tega ne morem dojeti, c) določenih, navadno značajskih lastnosti: ta človek ne more molčati, č) objektivnih, zlasti materialnih možnosti: takih kreditov ne bom mogel odplačevati«. V nadaljevanju je še šest podrobnejših pomenskih razlag s primeri rabe, ki večinoma temeljijo na zanikanju (ni mogel čakati, ne more v hribe, nihče ji nič ne more). Zelo malo primerov pa je v pogojniku, eden izmed njih je tale: »mogli bi ga prijeti, če bi hoteli«, ki ima stransko razlago »lahko bi ga prijeli«. In smo prišli do besedice lahko, ki našemu bralcu (po nepotrebnem) dela toliko sivih las. S to besedo, ki ji pravimo tudi povedkovnik, ni namreč čisto nič narobe. Če smo na Franu nekoliko pozornejši, vidimo, da nas pri glagolu moči usmerja tudi k Sinonimnemu slovarju slovenskega jezika in sopomenki lahko: »Ali lahko izpolniš obljubo?, Vsak hip lahko pridejo., Tako ravnanje je lahko nevarno., Lahko ga obiščete, kadar hočete., Jutri že lahko pričakujemo spremembo vremena.«

Tudi če si besedo lahko ogledamo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, vidimo podobno razlago kot pri glagolu moči in tudi podobne primere: »šiva še lahko; vozilo se lahko giblje na prostem in v vodi; lahko greste«. Tudi v Slovenskem pravopisu ni nikakršnega kvalifikatorja, ki bi nam odsvetoval rabo povedkovnika lahko: »to se lahko vsakomur primeri; lahko vstopim?«. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

 

 

 

 

 

 

 

 

 

01.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!