Jezikovnica

Jezikovnica (62)

Jezikovnica (62)

Piše Vladka Tucovič Sturman / Notre-Dame in notredamski

Letošnjo pomlad je medijsko poročanje o žalostnih dogodkih žal zaznamoval tudi požar v najbolj znani pariški cerkvi, imenovani Notre-Dame, zato sem v zvezi z njo zastrigla z ušesi med poslušanjem radia in bila bolj pozorna med branjem časopisov. Kar nekaj jezikovnih tem se namreč ponuja ob njenem imenu. Da je v zavesti slovenskega uporabnika jezika bila močno prisotna že pred nesrečnim dogodkom, o tem priča njena uvrstitev v Slovenski pravopis 2001. Če smo namreč v dvomu, kako jo pravilno zapisovati ali izgovarjati, nam slovarski del pravopisa postreže s takojšnjimi informacijami o njenem zapisu in izgovoru: zapiše se Notre-Dame, izgovori [notrə-dam], pri čemer je mesto naglasa na a, je samostalnik ženskega spola, pri sklanjanju se ohranja ničta končnica (po domače: v vseh sklonih je beseda enaka), sodi med zemljepisna imena (natančneje: med poslopja in druge samostojne objekte, kot so med dvobesednimi poimenovanji še npr. Stari pisker, Slavolok zmage ali Stara trta), pomenska razlaga pravi, da je to pariška katedrala, ponudi pa nam še pridevnik, tvorjen iz nje, ki je notredamski. Do vsem vse jasno? Pa se potrudimo navedena dejstva pojasniti še nekoliko natančneje, in to ob primerih napačne rabe v medijih.

Najprej razjasnimo, ali gre za eno ali dve besedi. Čeprav Notre-Dame slovenimo kot Naša/naša Gospa, kot je pravilno pripomnil urednik Jurij Paljk v enem od uvodnikov Novega glasu, imamo v zvezi naša Gospa dve besedi, v besedi Notre-Dame pa zaradi vezaja mislimo, da sta besedi dve. Ne, samo ena beseda je, enako kot beseda Avstro-Ogrska. Da gre za en samostalnik, vidimo po tem, da se pri sklanjanju spreminja končnica samo drugega dela: Avstro-Ogrska, Avstro-Ogrske, Avstro-Ogrski, ne pa Avstre-Ogrske, Avstri-Ogrski itd. Ker gre pri samostalniku Notre-Dame za samostalnik ženskega spola, ki ga uvrščamo v 3. sklanjatev, ki pri sklanjanju ne dobi različnih končnic (podobno še: mami je, mami ni, mami podarim ali Ines je, Ines ni, Ines podarim itd.), verjetno izgubimo občutek, da se dejansko pregiba samo drugi del besede Notre-Dame. Res pa je tudi, da je Avstro-Ogrska podomačeno ime, Notre-Dame pa ne. Mogoče je tudi to dejstvo vplivalo na radijsko rabo, ki sem jo slišala in je izkazovala moški spol, torej brez Notre-Dama in v Notre-Damu, kar je neustrezno. Navajam primere pravilne rabe, kjer je razvidno, da je Notre-Dame samostalnik ženskega spola, rabljen v različnih sklonih: Notre-Dame se ni povsem zrušila, požar v Notre-Dame, vsi so poročali o Notre-Dame.

Zagatam v zvezi s sklanjanem se izognemo, če Notre-Dame pritaknemo besede cerkev, katedrala, svetišče, znamenitost itd. V takih primerih se namreč v zvezi cerkev Notre-Dame sklanja zgolj prva beseda: cerkev Notre-Dame se ni povsem zrušila, požar v cerkvi Notre-Dame, vsi so poročali o cerkvi Notre-Dame.

Drugo vprašanje zadeva izgovorjavo. Ko namreč besedo Notre-Dame, za katero se je sicer v slovenskem jeziku ohranil izviren francoski zapis, izgovorimo, je ne izgovorimo po francosko, saj v slovenščini t. i. francoski, pogrkavajoči r ni knjižen. Kako jo izgovoriti knjižno slovensko, se poučimo v pravopisu: [notrə-dam] ali po domače: [notredam], saj je tisti narobe obrnjeni e znak za polglasnik. Spomnimo se, da marsikaterega imena tujega mesta v slovenščini ne izgovorimo, kot ga izgovarjajo domačini, npr. imena Marburg slovensko ne izgovorimo z »nemškim« r, v imenu München pa slovenski neknjižni glas ü, ki je sicer prisoten v slovenskih narečjih, v izgovoru podomačimo v i, kar se sliši kot [minhǝn] – o vsem tem se lahko poučimo v pravopisu. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

 

01.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!