Jezikovnica

Jezikovnica (60)

Jezikovnica (60)

Piše Vladka Tucovič / Različni glagoli

Pred časom me je urednik prijazno prosil, naj napišem kaj o glagolih, ob katerih se je zaustavil eden izmed zvestih bralcev Novega glasu. Prošnja je bila skopa, zgolj želja, ali lahko v Jezikovnico uvrstim glagola izpostaviti se in soočati se ter pridevnika skoncentriran namesto koncentriran pa še glagola odreagirati in reagirati. Priznam, da sem bila v nemali zadregi. Ko sem namreč prebrala navedene predloge, v navedenih besedah nisem videla ničesar spornega, torej ničesar napačnega ali neustreznega. O čem naj torej pišem, če pa se ponavadi v Jezikovnici hudujem nad neprimerno rabo in ponujam primernejše zglede … Pa sem se vseeno potrudila, o rezultatih pa pravkar berete.
Prva pot vsakogar, ki se ukvarja z jezikom, ne le slovenista, pač pa vsakega, ki se zaustavi pri kakšnem jezikovnem vprašanju, sta pravopis in slovar. Tiste, ki s (m) o vešči iskanja informacij po internetu, bo pot vodila na spletni jezikovni portal www. fran. si, druge pa v klasične knjige, kakršni sta tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika in Slovenski pravopis 2001 v številnih izdajah. Vedno se moramo namreč najprej vprašati, kakšnega pomena je beseda, ki nam dela preglavice. Pri glagolu izpostaviti se najdemo táko pomensko razlago, dobesedno prepisano iz slovarja: “očitno, močno zavzeti se za kaj ne glede na nevarnost; eksponirati se: on se je zelo izpostavil za prijatelja; izpostavila se je, da bi ga rešila”. Pri glagolu soočati se pa v pomenski razlagi piše: “v zvezi s s, z izraža, da je kdo deležen zlasti česa neprijetnega: sodobna družba se sooča z drugačnimi socialnimi problemi; ta veja gospodarstva se sooča z novimi težavami”. Če pozorno preberemo obe pomenski razlagi, vidimo, da gre za dva različna glagola. Če se torej izpostavimo, ni nujno, da se s kom/čim soočimo. Izpostavimo se, če npr. po koncu literarnega pogovora, ko se voditelj in gost že nehata pogovarjati, postavimo vprašanje, saj se takrat vse oči obiskovalcev zazrejo v nas, ki smo zbrali pogum in se soočili s strahom, da se nam bo morebiti zapletel jezik, nas vprašani ne bo razumel ipd. Noben od teh glagolov ni napačen, vsakega je treba rabiti primerno njegovemu pomenu.
Pri dvojici reagirati in odreagirati pa gre za t. i. vidski par, dovršni in nedovršni glagol. Pomenska razlaga pri nedovršnem glagolu reagirati pravi: “z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati, izraziti odnos, stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se: vodstvo še ni reagiralo; reagirati na novico; reagirati na očitke z jokom; čustveno, instinktivno, ostro reagirati”. Pri dovršnem glagolu odreagirati pa je razlaga takšna: “narediti kaj, pokazati določen odnos, ki se glede na določeno dejanje, stanje pričakuje: policija takoj odreagira na vsako prijavo; odreagirati na nezadovoljstvo čakajočih bolnikov; odreagirati na pobudo/odreagirati na dogodek, situacijo; odreagirati na konkurenco/odreagirati hitro, pravilno, pravočasno; odreagirati drugače, na svoj način; odreagirati z napadom, umikom”. Če primerjamo t. i. ilustrativno gradivo oz. primere rabe, vidimo, da bi glagola lahko tudi zamenjali, pa sporočila ne bi utrpela škode, npr.: reagirati/odreagirati na nezadovoljstvo čakajočih bolnikov. Spet ne vidim napake ali neustrezne rabe. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

06.05.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!