Jezikovnica

Jezikovnica (58)

Jezikovnica (58)

Piše Vladka Tucovič / Bazovica, bazoviški in bazovski …

Je že tako, da nekateri dogodki spodbudijo pogostejše pojavljanje določenih besed, kot je bilo prejšnji mesec tudi z nesrečno Bazovico. Ne bom ponavljala, zakaj se je to zemljepisno ime znašlo na prvih straneh slovenskih časnikov in med udarnimi novicami drugih medijev, dejstvo je, da so z njegovo rabo imeli novinarji in komentatorji iz matice kar nekaj težav. Še najočitneje je bilo pri neodločni rabi predloga v in na, zgodilo se je namreč, da se je v enem besedilu pojavil zapis tako v Bazovici kot tudi na Bazovici. Več kot očitna spodbuda torej, da kaj napišem o tem vprašanju.
Bazovica je zemljepisno lastno ime, sodi med naselbinska oz. krajevna imena. V knjigi Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen (2009), ki ga je sestavil slovenski jezikoslovec in do nedavna predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), dr. Marko Snoj, piše, da je lastno ime nastalo iz občnega imena za grm bezeg, katerega prvotna oblika se je verjetno glasila bez, kakor je še vedno v nekaterih slovenskih narečjih. Bazovica je podobna krajevnima imenoma Bezgovica (na Štajerskem in Dolenjskem) in Bezovica (pri Črnem Kalu). Bazovici malce manj podobna imena so še Bizovik (predmestje Ljubljane), Bezena in Bizeljsko (oboje na Štajerskem). Tudi v drugih slovanskih jezikih se pojavljajo zemljepisna imena, ki izhajajo iz besede bezeg in so zelo podobna Bazovici, npr. hrvaško Bazgova in Bazje ter češko Bzova. Obstaja pa tudi povsem enako zemljepisno ime Bazovica, in sicer na Hrvaškem ter v Srbiji in Makedoniji.
Pri krajevnih zemljepisnih imenih nas ponavadi zanima še, kako se imenujejo prebivalci in kakšen predlog se uporabi v mestniku (v ali na) in rodilniku (iz ali z). V Snojevem etimološkem slovarju piše, da je prebivalec Bazovec in da se rabi predlog v: v Bazovici, pridevnik pa je bazovski. Dodano je še, da je pridevnik bazoviški narejen umetno. V Slovenskem pravopisu 2001 pa lahko pri iztočnici Bazovica na jezikovnem portalu fran. si še vedno preberete podatke, da sta prebivalec in prebivalka Bazovice Bazovičan in Bazovičanka, pridevnik pa bazoviški. Do takih tvorjenk, ki nimajo podlage v realnem govoru domačinov, ponavadi pride, ko se besede tvorijo po vzorcu. Npr. Bazovica je podobna Brezovici. Če je prebivalec Brezovice Brezovičan, je po analogiji prebivalec Bazovice Bazovičan in kot je pridevnik brezoviški, je po tem vzorcu tudi bazoviški, čeprav ne Bazovičan ne bazoviški ne ustrezata rabi domačinov.
Poleg predloga v je v Slovenskem pravopisu 2001 zapisano, da se rabi tudi na, torej na Bazovici. Mogoče od tod zmeda, da je v časopisnem članku pisalo na začetku na Bazovici, sredi besedila pa v Bazovici? Ne vem. Bolj se nagibam k domnevi, da je avtorja zmedel predlog na v stalni zvezi bazoviška gmajna. Spomenik bazoviškim žrtvam in vsakoletna proslava namreč nista sredi kraja, torej v Bazovici, temveč na gmajni. Čeprav Pravopis pri besedi gmajna navaja rabo obeh predlogov: pasti živino na gmajni, iti v gmajno (gozd). (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

01.04.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!