Jezikovnica

Jezikovnica (57)

Jezikovnica (57)

Piše Vladka Tucovič / Na prvo žogico in tri pikice

S frazemi, ki smo jim nekoč preprosteje rekli stalne besedne zveze, je že tako, da res morajo biti stalni oz. da se oblika njihovih sestavin ne sme spreminjati, sicer to ni več (pravi) frazem, čeprav njegov pomen morda še vedno razumemo. Kaj imam v mislih, ko takole okolišim, se boste vprašali med branjem te Jezikovnice … Tokrat sem se namreč zaustavila pri napaki, ki ni zelo pogosta, je pa za kultivirano izražanje precej moteča. Gre za spreminjanje frazemov.
Vsi poznate izrek, ko imate česa zadosti, da “imate poln kufer”, kajne? Razlaga v Slovarju slovenskih frazemov Janeza Kebra, ki je dosegljiv tudi na jezikovnem portalu Fran, pravi, da to pomeni, da “imamo velik odpor do koga/česa ali koga/kaj celo sovražimo”.
No, kako bi se vam zdelo, če bi kdo v želji, da bi bil njegov jezik čim bolj pravilen, rekel, da “ima poln kovček”? Smešno, kajne? Ne le nerodno in neustrezno, taka raba bi bila napačna. Enako v primeru “kupiti mačka v žaklju”. Čeprav žakelj ni knjižna beseda, se vseeno rabi v knjižnem frazemu, in sicer v pomenu, da ne vemo, kaj kupujemo, ali da o tem, kaj kupujemo, nismo prepričani. “Popravljen” frazem “kupiti mačka v vreči” bi bil pohabljen, odvzeta bi mu bila sočnost besede žakelj, skratka: v takih primerih ne smemo biti bolj papeški od papeža, pač pa moramo jeziku dovoliti njegovo živost in dinamičnost, ki se v stalnih besednih zvezah včasih kažeta tudi v neknjižnih besedah. Janez Keber pravi, da je frazem “kupiti mačka v žaklju” splošnoevropski, razlaga pa ga tako, da so nekoč na sejmu nepazljivemu kupcu podtaknili brezvredno mačko namesto zajca, kunca ali pujska.
Včasih, ko se zmotimo, pa ne gre za to, da bi radi besedilo hoté popravili, da bi bilo bolj knjižno; ne, preprosto frazem iz kakšnega drugega, pogosto neznanega razloga preoblikujemo, npr. tako da namesto običajne besede uporabimo manjšalnico. Gotovo poznate pomen frazema, da je nekaj storjeno “na prvo žogo”. To pomeni, da je storjeno brez prevelikega premisleka, ponavadi hitro, mogoče celo nepremišljeno. Soroden temu frazemu je frazem, ki vam je mogoče bližje: “na vrat na nos” (v srbščini ima ta pomen zveza “grlom u jagode”; pri obeh nam na prvi pogled sploh ni jasno, kako sta nastala, kajne?).
Kdo ve, kako je prišlo do tega, kar sem zadnjič slišala na radiu, da je namreč nekaj bilo storjeno “na prvo žogico”. Se je s tem skušal približati poslušalcem, da je besedo žoga pomanjšal v žogica? Je, ne da bi se zavedal in to hotel, dobesedno prevajal iz tujega jezika? Ne vem. Se je preprosto zmotil? Mogoče. Žoga namreč ni žogica, to predvsem športniki še kako dobro vedo.  (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

16.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!