Jezikovnica

Jezikovnica (56)

Jezikovnica (56)

Piše Vladka Tucovič / Prešernove nagrade in Prešernovi nagrajenci

Februar se že poslavlja, jaz pa sem vam dolžna še temo, ki se navezuje na začetek tega meseca in sem jo napovedala v prejšnji Jezikovnici, namreč – Prešernove nagrade. Nagrade in priznanja oz. poimenovanja odlikovanj in športnih trofej, kot piše v Pravilih Slovenskega pravopisa 2001 v členu 152, sodijo v stvarna občna imena, zato zanje ne velja samodejno, da bi se prva beseda poimenovanja pisala z veliko, saj niso lastna imena.
Zato imamo takšno, za marsikoga nelogično, pravilo, da se moško ime Oskar piše z veliko začetnico, filmska nagrada oskar pa z malo. Primer: Film o Oskarju Schindlerju je prejel kar nekaj oskarjev, tudi oskarja za najboljši film. Na Festivalu slovenskega filma podeljujejo nagrade, ki so ime dobile po znamenitem slovenskem filmu Vesna – seveda se v tem primeru vesna piše z malo, pa čeprav je ime nagrade, po čemer bi večina sklepala, da se piše z veliko. Primer: Nagrajenka Prešernovega sklada Maruša Majer je za glavno vlogo v filmu Ivan prejela vesno. Tudi poimenovanje prestižne nagrade za najboljši roman, ki jo podeljuje časopisna hiša Delo, izhaja iz slovanskega boga Kresnika, a se piše – kresnik. Primer: Lani je kresnika za roman In ljubezen tudi prejel Drago Jančar.
Našteta poimenovanja nagrad so enobesedna in izhajajo iz osebnih imen: oskar, vesna in kresnik. A tudi v večbesednih poimenovanjih ni nujno, da se prva beseda zapiše z veliko, nasprotno – pravilno je z malo. Tako predsednik Republike Slovenije med drugim podeljuje jabolko navdiha in zlati častni znak svobode Republike Slovenije – tega je prav na Prešernov dan prejel slovenski pisatelj iz avstrijske Koroške Florjan Lipuš. Odličje z imenom zlati znak v Sloveniji podeljujejo različne ustanove, med drugim še Inštitut Josef Stefan pa Javni sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in nekatere občine, v vseh primerih je pravilen zapis prve besede z malo, torej: zlati znak Jožefa Stefana in zlati znak Javnega sklada za kulturne dejavnosti.
Do sem vse vsaj približno jasno, kajne? Kje se torej zaplete? Težava se namreč pojavi, ker pri poimenovanjih nekaterih odlikovanj nastopi svojilni pridevnik, ki pa ga seveda pišemo z veliko: Prešernova nagrada, Jenkova nagrada, Bloudkova plaketa, Zoisova nagrada in Zoisovo priznanje, Čopova diploma, Goropevškova listina itd. Da se prva beseda poimenovanja Prešernova nagrada piše z veliko, se nam lahko zdi logično, če se spomnimo, da pišemo tudi Prešernov dan z veliko.  (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

04.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!