Jezikovnica

Jezikovnica (42)

Jezikovnica (42)

Piše Vladka Tucovič / Ženska besedna ustvarjalka in moški pisatelj?

Pred časom sem v Jezikovnici pisala o ustreznejši rabi besede optimistka namesto optimist, kadar imamo v mislih žensko, ki je optimistična. Prepogosto namreč slišimo in beremo, da je ženska inženir namesto inženirka ali mentor namesto mentorica. Po drugi strani pa naletimo na drugo skrajnost, t. i. redundanco oz. nepotrebno podvajanje, in sicer v zvezah, kot sta: ženska besedna ustvarjalka ali ženska pisateljica. Tiste, ki tako pišejo in govorijo, v šali sprašujem, ali imamo tudi moško besedno ustvarjalko in ali obstaja tudi moška pisateljica, če imamo žensko pisateljico. Kaj pa moški pisatelj? Kako se razlikuje od pisatelja?
No, pa šalo na stran. Za kaj gre v teh primerih? V slovenščini lahko s končniškim obrazilom samostalnika izrazimo spol: v besedi delavka je tako obrazilo -ka, ki v sklonih spreminja končnico (delav-ka, delav-ke, delav-ki, delav-ko, pri delav-ki, z delav-ko), vendar obrazilo vseskozi izraža ženski spol, ne glede na sklon. Zaradi tega je v slovenščini odveč rabiti ženska delavka, saj je že iz besede delavka očitno, da gre za ženski spol. Enako je v moškem spolu v besedi delavec, z obrazilom -ec izrazimo moški spol, končnica pa se glede na sklone spreminja (delav-ec, delav-ca, delav-cu, delav-ca, pri delav-cu, z delav-cem), vendar v vseh sklonih izraža moški spol. To je razlog, da bi kot lektorica popravila besedno zvezo moški delavec v zgolj delavec.
Če uporabniki jezika čutijo, da morajo pri ustvarjalkah, ki, kot vemo, niso bile vedno pripuščene k “moškim” opravilom, kot je bilo literarno ustvarjanje oz. pisanje, rabiti pridevnik ženska, da dobijo žensko ustvarjalko, s čimer se poudari, da je oseba, ki je pisala, bila ženskega spola, kar ni (bilo) samoumevno, zakaj istega pridevnika ne dodajo še k drugim besedam, če mislijo, da je tako prav: ženska vzgojiteljica, ženska gospodinja, ženska čistilka?!
Ženske besedne ustvarjalke so zgolj ustvarjalke, to je ustrezno in pravilno. Ženske pisateljice so zgolj pisateljice. Drugo vprašanje je, če so ali pišejo t. i. žensko literaturo, ki naj bi bila specifična literatura, namenjena ženskam, ali sploh literaturo, ki jo ustvarjajo ženske, vendar sta ti dve oznaki že pravzaprav preživeli. Ni ženske in moške literature, o tem čivkajo že vrabci na strehi, je samo kvalitetna ali manj kvalitetna literatura. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

30.06.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2020 Noviglas, Vse pravice pridržane!