Jezikovnica

Jezikovnica (39)

Jezikovnica (39)

Piše Vladka Tucovič / Grem tam ali tja, doma ali domov?

Pri pedagoškem delu se občasno srečujem tudi s posamezniki, ki se slovenščine učijo kot tujega jezika, pa naj gre za tuje študente, ki v Sloveniji študirajo, potomce slovenskih izseljencev, ki pridejo na poletne tečaje slovenskega jezika Halo, tukaj slovenski Mediteran!, ki jih že vrsto let organiziramo na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem v Kopru, ali priseljence, ki bi radi pridobili slovensko državljanstvo ali zaposlitev, pa morajo opraviti tudi izpit iz znanja slovenskega jezika. V vsakem primeru je učeče se slovenščino zelo zanimivo poslušati ali brati njihova besedila, saj nam, rojenim govorcem, pogosto držijo zrcalo, v katerem ugledamo podobo svojega prvega ali maternega jezika oz. njegov odsev, ob katerem se pogosto vprašamo, kako tujcu razložiti pomen neke besede. Neredko se ob vnetih poskusih svojih tujih študentov ali udeležencev tečaja, da bi po vzorcu tvorili slovenske besede, od srca, pa seveda prav nič privoščljivo, nasmejem.
Še zdaj se zabavam ob njihovi ideji, da bi po vzoru za majhen zid, torej zidek ali zidec, imeli tudi stenec (iz stene), samica konja pa bi lahko bila konjica (namesto kobila). Namesto izjema je neki tečajnik zapisal izjemek (po vzorcu popravek), druge tečajnice pa so vneto zapisovale, da so bolezne namesto bolne (po vzorcu iz južnoslovanskih jezikov bolestan, bolestna za bolan, bolna).
Pogosto pa se srečam z dvomom, kako tujcem razložiti razliko med dvema besedama, ki še marsikateremu Slovencu, še zlasti Primorcu z Obale, ni jasna. V Kopru in sosednjih mestih boste namreč tudi v knjižnem jeziku pogosto slišali grem tam, namesto knjižno pravilnega grem tja. Tam in tja sta prislova, odgovarjata nam na različni vprašanji: Kje sem? Tam. Kam grem? Tja. Čisto preprosto, kajne? Pa vendar je pomensko razliko tujcem zelo težko razložiti, še zlasti, če je ni v njihovem jeziku. Vsi južnoslovanski jeziki, kamor seveda sodi tudi slovenščina, so si izredno podobni, razlikujejo pa se v malenkostih, ki pa so ključne za razlikovanje med jeziki. Seveda bo vsak Slovenec razumel tujca, ki bo rekel, da gre ali se bo preselil tam, namesto da gre ali se bo preselil tja, razumevanje pa pomenske razlike vseeno ne izniči.
Podobna dvojica je še med besedama doma in domov. Kje sem? Doma. Kam grem? Domov. Ko izražamo statičnost, bomo rekli, da smo doma in tam; ko pa se premikamo (hodimo, se vozimo, se selimo ipd.), gremo domov in tja.
Da je tujcem, pa ne le Špancem, zaradi podobnosti prava španska vas tudi razlikovanje med besedama ker in kjer, pa je že druga tema.
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper) izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka. tucovic@fhs. upr. si ali na uredništvo Novega glasu.

12.05.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!