Jezikovnica (123)

Piše: Vladka Tucovič Sturman

Zarjavela božična potica

Najbrž se je marsikateri bralec Novega glasu ob tokratnem naslovu vprašal, ali je prebral prav ali pa sem se, ko sem ga zapisovala, krepko zmotila. Samo citirala sem, kar sem pred kratkim slišala v radijski oddaji, namenjeni otrokom, v kateri so učenci poročali o praznični peki. No, sem si rekla, potem ko sem se od srca nasmejala ob slišanem, pa jo imam, temo predbožične Jezikovnice!

Večini odraslih bralcev je seveda jasno, da nekaj, kar se speče, pa naj bo to kruh, meso, pecivo ali kaj drugega, kar pripravljamo v pečici (ali peči ali pod peko), ne more zarjaveti, kvečjemu porjavi, ko je dovolj termično obdelano, ali bog ne daj počrni ali celo zogleni, če se termično obdela preveč. Kljub temu je zanimivo, da se je tisti učenec, ki je spontano pripovedoval, kako so v šoli pekli piškote, odločil za rabo glagola zarjaveti namesto porjaveti, čeprav to za rojenega govorca ni bila ustrezna izbira kolokacije. Pa vendar – kakšna je razlika med glagoloma zarjaveti in porjaveti in zakaj ju ne smemo mešati, ker sicer naredimo sistemsko napako?

Otrok je uporabil glagol zarjaveti, ker je želel povedati, da so piškoti porjaveli oz. so dobili pravo barvo, ki je pokazala, da so dovolj pečeni in jih je treba vzeti iz pečice. K temu ga je napeljala podstava ali koren te besede, ki temelji na besedi rja, le-ta pa je seveda povezana s pridevnikom rjav – taki, rjavi, pa so piškoti, ko so pošteno (ali celo že malo preveč) pečeni. Pa vendar se je, ko je uporabil besedo zarjavel v zvezi s hrano, zmotil, saj je hrana lahko le rjava (npr. olupek krompirja ali skorja pečenega črnega kruha) ali porjavela (npr. olupljena ali obtolčena jabolka). Zarjavelo je tisto, kar prizadene rja, ki je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) definirana kot “rjavkasta prevleka na železnih predmetih, ki nastane zaradi delovanja vlage, zraka”. Zarjavelo je torej lahko, kar je železno, npr. žeblji, ključavnica ali stroji, kot še piše v SSKJ pri geslu zarjaveti. Seveda pa se pridevnik zarjavel rabi tudi v prenesenem pomenu, npr. stara ljubezen ne zarjavi (nikoli ne mine) ali zarjaveli sklepi ali možgani (otrdeli, nerazgibani, polenjeni) ali z današnjega vidika že kar seksistično: zarjavela devica (neporočena ženska).

Zanimivo je, da je pri iztočnici rjav v SSKJ na prvem mestu “nanašajoč se na rjo”, šele na drugem mestu je “ki je take barve kot čokolada ali kostanj”. V Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja je pri iztočnici rjav navedenih več ustreznic za rjavo barvo v slovanskih jezikih (npr. starocerkvenoslovansko rždav ali hrvaško ali srbsko rđav, kar pomeni zarjavel oz. slab), pri iztočnici rja pa izvemo, da koreninijo pridevniki rdeč, rjav in rumen v skupni indoevropski bazi. Zdaj nam je najbrž tudi jasno, zakaj v nekaterih narečjih rdeči barvi rečejo rjava (tudi ruj je rdeče, ne rjave barve, pa je vendarle ruj, kar nas spomni na knjižno besedo rjav), rdeča barva v srbskem jeziku pa je rumena (“zarumenila je” pomeni, da je zardela), čeprav v pomenu rdeče poznajo tudi crveno.

In če smo začeli z rjavo barvo in praznično peko: dokaj nova slovenska beseda so rjavčki, ki so dokaj posrečen prevod angleške brownies in označujejo nič drugega kot koščke bogatega čokoladnega biskvita. 

Čisto na koncu pa: če natančno prebiramo SSKJ, bomo v geslu zarjaveti pri drugi pomenski razlagi prebrali, da je glagol zarjaveti pravzaprav lahko sopomenka glagola porjaveti v pomenu postati rjav: “otroci so se na koncu okrepili in zarjaveli”. Sodeč po SSKJ se tisti deček, čigar jezikovna izbira mi je danes služila za iztočnico, sploh ni tako zelo zmotil, pa sem kljub temu okoli vsega skupaj napletla celo Jezikovnico (po mojem jezikovnem občutku bi vendarle namesto zarjaveti veljalo raje uporabiti glagol porjaveti).

No, vsekakor vam želim, da vam božična potica ne bo zarjavela, pač pa, da jo boste prej pojedli s svojimi dragimi, obenem pa vam voščim srečo in zdravje v novem letu!

Doc. dr. Vladka Tucovič Sturman je visokošolska učiteljica na Oddelku za slovenistiko Fakultete za humanistične študije in Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem (Koper). Jezikovna vprašanja, o katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si ali na uredništvo Novega glasu.

Preberi tudi

Jezikovnica (124)

Jezikovnica

Jezikovnica (124)

25.01.2022

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme