Jeseni odpravljanje posledic naravnih nesreč in morda vendarle začetek kakšne reforme
Narava, od človeka neodvisni svet, je skupaj s silami, ki v njej delujejo, opustošila krajino
Veliko ljudi preživlja počitnice v avgustu, ki velja za vrhunec oddiha, brezdelja in sproščenosti. A letos je v to vzdušje posegla narava z ujmami, zato je skoraj vsa država mobilizirana pri odpravljanju škode in drugih posledic besnenja sil, ki so težko obvladljive. Podatki in ugotovitve so tragični. Dva tedna neurij z vetrom in točo sta po prvih in nepopolnih ocenah povzročila škodo na približno deset tisoč hektarjih kultur, poljščin, sadovnjakov in vinogradov. V to oceno ni vključena škoda na travinju, ki je nastala, ko so bili nekateri travniki poplavljeni. Škoda je velika tudi v gozdovih. Samo v državnih gozdovih je po prvih ocenah poškodovanih najmanj 150 tisoč kubičnih metrov lesne mase, kar predstavlja več kot desetino letne proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov v teh gozdovih.
Ob sedanjih naravnih ujmah, pa tudi nadaljnjih, ki jih ljudje s strahom pričakujejo, se kaže nujna potreba, da bi naravne nesreče, ki postajajo stalnica, postale del zaželenega in predlaganega novega sistemskega zakona o odpravi posledic takšnih naravnih ujm.
Dr. Ljerka Bizilj, TV izvedenka in politična komentatorka, je pohvalila premierja dr. Roberta Goloba, “ker je dobro in hitro posredoval ob neurjih, ki so prizadela veliko ljudi. Takoj je spodbudil spremembo zakonodaje, s katero bodo prizadeti dobili pomoč države že jeseni in ne šele prihodnje leto.”
Razmere v Sloveniji zahtevajo, da se bo država s prihodom jeseni morala v septembru začeti ukvarjati hkrati z odpravljanjem posledic naravnih ujm in s pripravo vsaj kakšne od reform, “ki jih predsednik vlade dr. Robert Golob in ministri znova napovedujejo, a doslej še nobena ni bila uresničena”. Najbolj nujna in pereča je reforma (preobrazba, preureditev) zdravstva, kjer je položaj in status ministra domnevno za tri mesece prevzel kar sam predsednik vlade dr. Robert Golob.
Med prevladujočimi temami raznovrstnega dogajanja v Sloveniji je razpravljanje o predlogu Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je v parlamentarni postopek vložilo združenje Srebrna nit. Slednje ima vplivno svetovalno mesto pri predsednici države in uživa njeno podporo. Nameri o prostovoljnem končanju življenja nasprotujejo vse zdravniške organizacije in tudi velik del prebivalstva. Dr. Alenka Höfferle Felc je v komentarju, objavljenem 23. julija v tedniku Družina, zapisala: “Koliko truda strokovnjakov je bilo vloženega v programe za preprečevanje samomora! In trud se je obrestoval. Zdaj pa pride skupina, ki ponudi samomor kot rešitev, kot ,dejanje usmiljenja‘, kot ,jamstvo, da človek ne bo deležen neželenega trpljenja‘.” Po njenem mnenju so podporniki predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja povečini mlajši in zdravi ljudje, za katere je konec življenja še daleč, nekje v oddaljeni prihodnosti.
Dr. Bojana Beovič, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, je glede omenjenega predloga zakona dejala, “da si ne želi zakonov, ki bi se jih morali zdravniki izogibati z ugovorom vesti”. Tudi Erik Brecelj, kirurg in predsednik vladnega strateškega sveta za zdravstvo, je zavrnil predlog zakona. “Kot zdravnik sem zavezan kodeksu medicinske etike, noben zakon pa ni nad kodeksom. Raje vrnem zdravniško licenco, kot da izpolnjujem ukaze ljudi, ki leta niso prijeli bolnika za roko.”
Je pa najbolj odmevno nasprotovanje slovenskih škofov, ki so v okviru Slovenske škofovske konference poudarili, “da je katoliško stališče glede samomora jasno. Smo oskrbniki in ne lastniki življenja, ki nam ga je Bog zaupal. Slovenska družba, v njenem imenu Državni zbor, bi morala zato nemudoma ustaviti sprejemanje omenjenega predloga zakona, saj drvimo v družbo, v kateri bo cenjeno samo mlado, zdravo in ,lepo‘ življenje, vsem ostalim pa bodo na voljo hitre rešitve, ponujene s predlogom zakona.” Škofje tudi poudarjajo, “da strah ali trpljenje bolnih in ostarelih ne more biti uvajanje možnosti samomora, temveč pospeševanje družbene solidarnosti ter hitrejši razvoj paliativne medicine”.
V tedniku Domovina so 27. julija objavili komentar o stanju in možnostih verskega turizma, ki pomeni novo vejo oz. obliko turizma, ki se v svetu hitro širi in razvija. Avtorja komentarja Andreja Barat in Tomo Strle sta zapisala, “da se v Sloveniji ne zavedamo verskega turizma, saj na tem področju nismo aktivni ne na državni in ne na lokalni ravni. Imamo izjemne kulturno-zgodovinsko bogate sakralne objekte. Marsikje v tujini, kjer jih imajo, se sakralni objekti kot del verskega turizma mnogo bolje prodajajo in privabljajo bistveno več ljudi.” Tanja Arih Korošec iz družinskega podjetja Aritours meni: “V Sloveniji bi na področju verskega turizma lahko naredili veliko več. Imamo ogromno čudovitih cerkva. Toda če so cerkve zaklenjene in ni duhovnikov, pač še tako zanimiva cerkev ne more biti turistični cilj.” Pri tem so tudi v turističnem pogledu največja vrednota Brezje, ki so slovensko Marijino narodno svetišče. Brez obstoja bazilike Marija Pomagaj na zemljevidu Slovenije ne bi imelo takšnega mesta, kot ga ima. Tam delujejo Turistično društvo Brezje, Romarski urad Brezje, Muzej jaslic Brezje in Romarski dom Brezje. Andreja Eržen Firšt, direktorica Romarskega urada Brezje, navaja, “da letno beležijo okoli 350 tisoč romarjev, od tega je ena petina tujcev. V baziliko Marije Pomagaj prihajajo romarji z vsega sveta, od Azije do Amerike.”
Zaradi celostnega informiranja javnosti o dogajanjih v Sloveniji sporočam, da je tedenski magazin Reporter v številki, izdani 31. julija, objavil naslovnico s fotografijama Jovanke Broz in Tine Gaber. Napisano je, “da je Titova Jovanka odstavljala generale, netila prepire med oblastniki in se vmešavala v državno politiko, Golobova Tina Gaber pa skuša vplivati na vladno politiko, sprehaja se po vladnih sobanah in povzroča nemir v koaliciji.” Tej gospe je Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, namenil tudi svoj uvodnik z naslovom Usodna ženska. Zapisal je: “Če partner Tine Gaber, to je premier, kmalu ne bo potegnil za zavoro, se zanj in za njegovo vlado zagotovo ne bo dobro končalo. Gabrova postaja usodna ženska za Roberta Goloba. Oba imata težak karakter, značajske lastnosti, ki povzročajo vse večji odpor pri ljudeh. S svojim obnašanjem in delovanjem vzbujata občutek, da politična elita postaja vse bolj odtujena od ljudstva, da ni več sposobna presoje, kateri so glavni problemi v družbi.”
