Jernej Šček sredi domovine

Piše: LUPA Fotografije: USZS

Mladi tržaški filozof v Ljubljani predstavil svojo knjigo Kavarna Italija

V torek, 16. januarja, je na sedežu Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani potekalo prvo letošnje srečanje v ciklu večerov Sredi domovine. To je sklop srečanj, ki želi predstaviti zamejske ustvarjalce, kulturne delavce in umetnike širši slovenski javnosti. Tokratni gost urada je bil Jernej Šček, tržaški Slovenec, filozof, pisatelj, publicist, prevajalec in profesor, nenazadnje tudi doktorski študent sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pogovor s Ščekom je v polni dvorani vodila Vesna Humar, državna sekretarka na uradu.

Šček, ki je sicer že veliko let kulturno aktiven, je v minulem letu izdal svoj knjižni prvenec z naslovom Kavarna Italija (ZTT, 2023), v katerem skuša približati romanski svet in miselnost slovenskim bralcem. Knjiga, o kateri smo lani že pisali, sestoji iz 26 izbranih intervjujev s priznanimi in uglednimi italijanskimi kulturniki in intelektualci. To so intervjuji, ki jih avtor objavlja v Sobotni prilogi slovenskega časopisa Dela od avgusta 2020 dalje in ki vsakič znova bralca presunejo po globini in vsebini vprašanj in odgovorov. Na to temo se je tudi pogovor začel.

V “kavarniškem”, sproščenem vzdušju sta sogovorca začela pri kavi in simbolnem pomenu le-te. Kava predstavlja neke vrste arhetip, simbol Trsta, ki ga v osrednji Sloveniji razumejo povsem drugače. Kljub razlikam, ki se, kot dobro vemo, ob kavi šele začnejo, sta oba svetova slovenska.

Pojmovanje in pomen slovenstva ter vprašanje o enotnosti slovenskega kulturnega prostora so bili tekom večera rdeča nit pogovora. Kako preseči osrednjeslovenski idealiziran pogled na Trst? Kako obrazložiti razliko med narodnim čutenjem in nacionalizmom ljudem, ki ne poznajo tržaške literarne šole? Kako združiti narod, ki se še ni zares zedinil? Odprta vprašanja, o katerih sta že pisala Boris Pahor in Alojz Rebula, so še kako aktualna, je pripomnil Šček. Kot je samooklicani “romansko zveneči Slovenec v domovini” večkrat povedal, mora na prvem mestu biti narod, šele nato pride strankarstvo. Raznarodovanje, ki se je začelo z izključevanjem, nadaljevalo s povojnim dogajanjem, internacionalizmom in, še huje, globalizmom, nosi še danes hude posledice za slovensko družbo. Ob tem sta se sogovorca strinjala, da bi morala manjšina kljub zunanji enotnosti ostati notranje pluralna. Če pa je za manjšino “dovolj” slovenski jezik za povezavo ljudi, to ne velja tudi za Slovenijo. Manjšina pa mora biti vrednota vsem, ne le tem, ki njej pripadajo, je pripomnil Šček. Nenazadnje so vprašanja o narodni pripadnosti in enotnosti kulturnega prostora tudi duhovni, kulturni problemi, s katerimi je težko upravljati.

Filozof je poudaril tudi pomen mladih. Medgeneracijska vprašanja, ki se pojavijo, ko se govori o mladini, se lahko večkrat preprosto reši tako, da se mladim pomaga in se jim nudi okolje, v katerem lahko ustvarjajo in ohranjajo slovenski prostor. Kako se želi zamejstvo ohraniti brez mladih? Zakaj bi se mladi zamejci iz študija v Sloveniji vrnili domov, če Italija sploh ne prizna nekaterih slovenskih univerzitetnih izobrazb?

Sklepna Ščekova misel pa se je vrnila na glavno temo pogovora: “Paziti moramo, da slovenstvo ne zapade v zamejščino, v slovenstvo brez korenin.” Zanimiv pogovor so sklenila vprašanja poslušalcev.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme