Jasnost ne ponižuje dialoga, ampak ga osvobaja

Tržaški škofijski tednik Vita nuova je ob zamenjavi odgovorne urednice Fabiane Martini (sedanje tržaške podžupanje) pred nekaj leti dobil novega direktorja Stefana Fontano. Za zamenjavo na čelu časopisa se je tedaj odločil naslednik škofa Ravignanija, msgr. Giampaolo Crepaldi. Dogodek je v tržaških cerkvenih in verskih krogih povzročil kar nekaj nelagodja. Bil je to prvi korak nadškofa Crepaldija, da bi svojemu tržaškemu dušnopastirkemu obdobju dal osebni pečat, kar se je nazadnje tudi zgodilo.
“Sedanjemu odgovornemu uredniku sem ob nastopu njegovega položaja naročil resno in koherentno uredniško politiko”, da bi tednik postal zvest “cerkvenemu nauku papeža in škofa”, je v četrtek, 21. februarja, dejal nadškof Crepaldi ob predstavitvi Fontanove knjige z naslovom La fede ragionata, v katerem je časnikar zbral sto uvodnikov, ki jih je za tednik objavil v zadnjih letih.
Dejansko so se prizadevanja nadškofa Crepaldija udejanjila, kljub temu da je bila začetna nova pot tednika dokaj trnjeva. Po njegovem mnenju najbrž zaradi določenega odpora, ki izhaja iz spornega, “zgrešenega”, tolmačenja postkoncilskih smernic katoliške Cerkve. Pavšalen odnos do sporočilnosti cerkvenega zbora je popeljal v slepo ulico, kjer se dialog izjalovi v sterilnem natolcevanju med sabo protislovnih si mnenj brez neke izostrene in jasne smeri. Nadškof Crepaldi je prepričan, da kriterij, ki ga je tednik ubral, širi perspektive soočanja. O tem priča tudi knjiga Stefana Fontane, ki spodbuja iskanje izhoda iz razpršenega obdobja, v katerem se nahaja tudi cerkveno življenje. Pot, ki ji Fontana sledi, sta nakazala že papeža Janez Pavel II. in Benedikt XVI.: “Ta izkušnja ne oža sporočilnosti Cerkve, ampak jo odpira v smeri pristne resnice”, je dejal nadškof Crepaldi.
Na podlagi svoje knjige je urednik Stefano Fontana razčlenil založniški načrt časopisa, ki se udejanja preko izredno profilirane vsebinske izbire. Izhajal je iz naslova samega dela La fede ragionata, da bi pobliže pojasnil ideološko podstat škofijskega tednika, ki od njegovega urednikovanja dalje temelji na poti konstruktivističnih načel. “Prepričan sem, da je vera tisti element, ki roti razum k nenehnemu soočanju s samim seboj in mu tako omogoča nenehno razvijanje in odkrivanje svojega potenciala in svojih meja”, je dejal Fontana. Prav tako morajo človek, njegovo bivanje na zemlji in v družbi – skratka sadovi njegovega razuma, kakršen je lahko tudi časopis -, prisluhniti pomenskemu izhodišču, iz katerega vse izvira. “Vita nuova verjame, da družba in njena kultura nista proizvajalca pomena, sta zgolj prejemnika pomena, ki gre preko njih”, je dejal odgovorni urednik. Prav zato se je v teh letih tudi vsebina časopisa vzporejala temu prepričanju, včasih z načrtnim odklonom nepotrebnih polemičnih tonov, mestoma z molkom. V uvodniku o primeru Eluane Englaro je Fontana izbral molk, saj se pred določenimi dogodki ne sme spregovoriti, saj bi to vodilo v jalovo debato, kot so povečini dokazali ostali italijanski mediji: “Zavedali smo se naših meja, sporočilnost smo tako prepustili neki drugi Besedi, v pričo katere je potrebno molčati”, je pojasnil.
Tednik Vita nuova je v teh letih zasnoval svojo redakcijsko in vsebinsko politiko prav na tej miselni podlagi, svojo misijo pa vzporejal prepričanju, da se nahajamo v obdobju “nove evangelizacije”, česar bi se moral zavedati vsak škofijski tednik. “Večina tovrstnih časopisov pa je danes postala glasilo površinskega dialoga in zmernega odnosa do vsake življenjske izkušnje. Mi pa želimo posredovati kleno krščansko držo, ki se zaradi bojazni pred prolemiko ne izmika svojim načelom. Po našem mnenju nimajo vsi prav! ” V dobi, ko je družba tudi krščansko izročilo ponižala v sredstvo golega soočanja z bližnjim in ji tako odvzela temeljno funkcijo posrednice Resnice, se Vita nuova s polnim zagonom podaja v izpričevanje svojih stališč: “To ne počenjamo polemično, ampak argumentirano”, je dejal Fontana in v tem vidiku pohvalil kulturno razsežnost časopisa, ki je v zadnjih letih postal nov razpoznavni komunikativni faktor v tržaškem medijskem prostoru. Vita Nuova izhaja na 24 straneh, računa lahko na okrog 40 sodelavcev; knjiga Stefana Fontane, ki ji je uvodno besedo napisal naškof Crepaldi, je izšla pa je pri založbi Cantagalli in je prva publikacija v sklopu novega in perspektivnega založniškega načrta časopisa. Le da bi v Trstu spodbujali dialog, saj – kot pravi nadškof Crepaldi – jasnost ne ponižuje dialoga, ampak ga osvobaja.
IG

Zbirka uvodnikov odgovornega urednika Vita nuova Stefana Fontane

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme