Jasen in pregleden vodnik za vsakega moškega

Piše: JUP

Nova knjiga Lee Pisani: Moška oblačila in dodatki

Strokovnjakinjo za kulturo oblačenja Leo Pisani smo v Novem glasu že spoznali, saj smo poročali o njenih predavanjih, na katerih je na slikovit način predstavila svojo vizijo lepšega in ekološko bolj sprejemljivega načina oblačenja. Že 25 let se Lea Pisani ukvarja s tem; na Slovenskem je bila med prvimi, ki so orali ledino na tem področju. Je strokovnjakinja za celovito podobo osebnosti, danes svetuje in izobražuje v različnih družbenih okoljih, pripravila pa je tudi že več uniform in službenih oblačil, ki jih videvamo na Slovenskem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani inženir oblikovanja tekstilij in oblačil, v Londonu je dobila naziv CMB Image Consultant, svoje znanje o kulturi vedenja pa je tudi nadgradila v mednarodni šoli za protokol in diplomacijo ISPD v Bruslju.

Pred kratkim je izšla njena nova knjiga z naslovom Moška oblačila in dodatki, ki nosi podnaslov Več vem, manj potrebujem.

Knjiga je imenitno oblikovana in pregledna, z veseljem sem jo prijel v roke, prebral in se mestoma vračal k določenim poglavjem, saj je napisana v krasni slovenščini, pregledna in jasna je, v bistvu je to pravi vodnik za vsakega moškega, ki hoče zares vedeti, kaj naj obleče, kdaj naj kaj obleče in kako naj se ob določenih priložnostih obleče ter vede.

Avtorica v uvodu pravi, da moški vemo, kako izbiramo obleke zase, in tudi to, da ne kupujemo na razprodajah, ker se znamo obleči tako, da so obleke na nas barvno usklajene in posredno odražajo tudi naš značaj. Ko bi seveda vse to bilo le res!

Pa ni, dodajam sam, sicer ne bi okrog sebe videvali prizorov, ki niso za nikamor: od tega, da hodijo mlajši moški neprimerno in pomanjkljivo oblečeni na pogrebe, do tega, da moški srednjih let zase mislijo, da so še mladeniči v poznih najstniških letih in zato nase dajejo take suknjiče, ki so vsaj dve, če že niso tri, številke premajhni, da niti ne govorim o tem, kako na poletje nekateri moški hodijo okrog v elegantnih kompletih, a brez nogavic, v mehkih mokasinih in so zase prepričani, da so sodobno oblečeni, a so samo neokusno in brez vsakega sloga.

Lea Pisani je knjigo razdelila na več poglavij, saj predstavi moški suknjič, srajco, hlače, površnike in plašče, moška pokrivala, kravato in čevlje, tu so še dodatki, kot se s skupnim imenom reče šalom, naramnicam, torbam, rokavicam, nogavicam, denarnicam, dežnikom, uram in parfumom.

Nič manj niso pomembna zadnja poglavja o ravneh oblačenja, vzdrževanju in negi oblačil, osebni urejenosti in pa seveda konec knjige, ki je namenjen glavnim poudarkom, zakaj ne smemo s pretiranim nakupovanjem nepotrebnih oblačil onesnaževati Zemlje.

Lea Pisani piše lepo, nikogar ne obsoja, ne moralizira, navaja pa podatke, daje nasvete, pri katerih bo marsikdo lahko razmislil, kako se sam vede.

Pred kratkim smo v Novem glasu imeli pogovor z vodjo koprske Karitas Jožico Ličen, ki je, obzirno, a odločno, kot ona zna, opozorila, da njihove podružnice Karitas ne morejo postati odpad za ponošene in cenene, pretežno kitajske in pakistanske obleke, s katerimi smo tudi Slovenci natrpali svoje domove. Gre za velikanski ekološki problem, ki je prišel na dan tudi ob zadnjem potresu na Hrvaškem, kjer niso imeli kam s cenenimi in nepotrebnimi oblačili in so zato naravnost rotili vse, naj jim ne vozijo od doma nepotrebnih oblačil.

Seveda je knjiga Lee Pisani predvsem sodobni vodnik za vsakega moškega, za tistega, ki javno nastopa in bo zato moral biti oblečen drugače, kot je oblečen tisti, ki hodi na delo v trgovino ali tovarno, oba pa bosta vedela, da se na slavnostne priložnosti ne hodi v ponošenih kavbojkah, nikdar pa nikamor v umazanih čevljih, kar ni jasno vsem.

Knjiga je lepo opremljena, na fotografijah so moški, ki v slovenskem svetu nekaj pomenijo, vsakomur od nas, ki živimo v Italiji, pa je lahko tudi primer, kako se da čisto vse povedati v lepi slovenščini, saj imamo izraz za prav vsak kos obleke, kar je seveda lahko nam, ki živimo v italijanskem morju, zelo zanimivo.

Ko sem pred štirimi desetletji iz Londona v nahrbtniku prinesel domov večno knjigo o trajni moški modi s preprostim naslovom Gentleman, si nisem predstavljal, da bom nekega dne vzel v roke slovensko knjigo, ki bo govorila o istem: da se ne postane eleganten z denarjem, da so pa Angleži tudi zares imeli prav, ko so govorili: “Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni stvari”. In še in še bi lahko našteval …

Knjiga Lee Pisani je za vse, ki si ne želijo spodrsljajev v javnosti, predvsem pa je namenjena vsem tistim, ki bi radi vedeli kaj več. Grobo povedano: dobro bi bilo, da bi jo vzeli v roke, jo prebrali in se držali navodil vsi, ki v javnosti nastopamo.

Že res, da obleka ne naredi človeka, a je genialni Oscar Wilde že davno bistro povedal, da je večina tistih, ki nosijo kuto, tudi zares menihov, ne?

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme