Slovenija

Janšofobija kot obsedenost botrov tranzicijske levice in njihovih lakajev

Janšofobija kot obsedenost botrov tranzicijske levice in njihovih lakajev

Piše Milan Gregorič / Razmišljanje o slovenski politični stvarnosti

V Reporterju lahko zadnje čase zasledimo številne pavšalne izjave nekaterih njegovih novinarjev, da bi se moral Janša umakniti s položaja predsednika SDS in celo s politične scene, ker da je veliki luzer, da je nosilec sovražnega govora, da ljudi deli in razdvaja ipd. G. Igor Kršinar se je nazadnje spravil tudi na njegove najožje sodelavce, češ, da se okoli Janše “zbirajo ljudje, ki so praviloma priliznjeni in govorijo tisto, kar želi slišati”. Pa da “nihče na desni ne more sestaviti vlade, ker se človek, ki tam drži vse niti v rokah, ne želi umakniti”, ter se je na koncu še vprašal, “ali uganite, kdo je torej največja cokla razvoja v Sloveniji”? (Reporter, 17. 6. 2019). Iskreno obžalujem, da sta se tednik, ki je Sloveniji veliko dal in ki sem mu bil zvest od začetka njegovega izhajanja, kot tudi Kršinar, ki nam je dal že veliko dobrih tekstov, spustila na to raven. Naj na kratko pojasnim zakaj.
Najprej bi rad spomnil, da so organi stranke SDS edini pristojni, da odločajo o tem, kdo naj vodi stranko, in da so npr. ob volilnem porazu leta 2011 soglasno zavrnili ponujeni Janšev odstop. Pa da je v zvezi z zadnjim kongresom stranke prav Reporter (21. 4. 2016) prinesel izjavo Vinka Gorenaka, da so bili “med 500 glasovi samo štirje proti, in na kongresu ni bilo nobenega žandarja ali nadzornika, ter je vsakdo lahko obkrožil, kar je hotel”. Tudi če odmislimo navedena dejstva, se sprašujem, na osnovi kakšnih moralnih norm bi se morali organi odpovedati človeku, ki je bil po krivici že stokrat popljuvam in celo nezakonito zaprt, ker neustrašno razgalja mračne zakulisne rabote sprijene tranzicijske levice?
Razglašanje Janše za luzerja in coklo razvoja pa je ob splošno poznanih dejstvih skrajno neokusno govorjenje, ki ga nihče ne more jemati resno. Kot prvo naj navedem, da je sam Reporter “v dobrih starih časih” zapisal (23. 7. 2012), “da dolgujemo Janši podobo države, kakršno imamo, in da bi se stvari na ključnih križiščih zgodovine zadnjih trideset let odvijale drugače”, kot so se. Naj še dodam, da je bil Janša med prvimi, ki so tvegali spopad s “povampirjeno JLA”, in je zaradi tega tudi končal v zaporu ter nato s svojimi političnimi sopotniki dvignil na noge slovensko javnost, kar je kasneje pripeljalo do zloma komunizma, do demokratizacije, ustanovitve samostojne slovenske države in njene umestitve v njeno naravno evropsko okolje. In v desetdnevni vojni je na čelu obrambnega ministrstva veliko pripomogel, da je Slovenija te svoje pridobitve tudi obranila. Ustvaril je eno najmočnejših političnih strank, trdno zasidrano v volilnem telesu, s programom, ki ga gospodarstveniki ocenjujejo kot enega boljših, in lastne medije, ki začenjajo razbijati zadušljiv levičarski medijski monopol. Bil je na čelu slovenske vlade in v njegovem prvem, polnem mandatu (2004-2008) je ravno Reporter, ki danes razglaša Janšo za coklo razvoja, zapisal (5. 10. 2015), da so “pokojnine zrasle za petino, neto plače za četrtino, gospodarska rast je bila okrog sedem odstotkov, javne finance konsolidirane in brezposelnost zmanjšana za polovico”. Bil je prvi Slovan, ki je vodil EU, in za svoje delo prejel številna priznanja uglednih evropskih strank in politikov. Kot npr. priznanje Evropske ljudske stranke in Angele Merkel, ki je ravno po informacijah Reporterja (29. 10. 2011) dejala, “da je Janša velik Evropejec, ki je popeljal Slovenijo v evroobmočje”, pa priznanje Mednarodne demokratske zveze (IDU) idr. In vsi ti po vrsti so ga odločno podprli tudi, potem ko ga je levičarska politična mafija spravila v zapor.

11.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!