Janko Petrovec v SSG za Društvo Slovensko gledališče o izkušnjah, Trstu in mladih letih

Društvo Slovensko gledališče je letos priredilo številna srečanja oz. bogat niz pogovorov z različnimi ustvarjalci, da bi gledališke ustvarjalce našega in širšega prostora predstavilo občinstvu. Zadnje srečanje letošnje sezone je potekalo v četrtek, 15. maja, v foajeju balkona Kulturnega doma v Trstu. Gost kulturnega večera, s katerim se je pogovarjala radijska urednica Lucija Tavčar, je bil nekdanji član tržaškega slovenskega gledališkega ansambla, radijski urednik, prevajalec, dopisnik RTV Slovenija in trenutno odgovorni urednik Radia Koper Janko Petrovec. Petrovec, rojen v Preboldu na Štajerskem, ima s Trstom prav poseben odnos in tesno povezavo, ki ga je po dolgih letih spet pripeljala v naše mesto v zalivu.

Dramski igralec, ki je pred leti prejel tudi Boršnikovo nagrado, je v naše kraje prvič prispel leta 1988, ko je bil star sedemnajst let. Po gimnaziji v Celju je maturo namreč opravil na Jadranskem zavodu združenega sveta v Devinu. Odločil se je, da bo zaprosil za štipendijo, ki jo je nekdanje jugoslovansko ministrstvo za izobraževanje podeljevalo vsako leto, da se bo naučil angleški jezik, in tako ga je pot pripeljala v Devin. “V tistih letih, ko se prebujaš v odraslo telo, se zdi, da gre vse narobe. Želel sem si neke spremembe,” je obiskovalcem zaupal četrtkov gost.

Že kot mlad fant je bil Janko Petrovec izjemno aktiven in si je želel novih izzivov. Prav ta želja ga je proti koncu zadnjega študijskega letnika v Devinu pripeljala do prvega stika s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Vpisal se je namreč na neki tečaj in takrat odkril svet gledališča, pa tudi slovenski svet v Trstu. V pogovoru z Lucijo Tavčar se je spominjal takratnega stanja stavbe, v kateri je “ves čas živel neka obdobja, kjer se je kaj ukinjalo ali pa čakalo, da bi se na novo postavilo”. Svojo dramsko kariero je kot član tržaškega gledališkega ansambla nato razvijal od leta 1997 do leta 2008, ko je bil ansambel sestavljen iz pretežno mladih igralcev, ki so s svojo mladostno energijo “okužili” starejše kolege. V teh letih je bilo živo, emocionalno, polno življenja, na vse, kar se je dogajalo, so se odzvali čustveno, noben čas ni bil dolgočasen, je še poudaril Petrovec, ki je med tržaško izkušnjo sodeloval tudi z Markom Sosičem, o katerem je z nasmehom dejal, da je bil tako mehek kot njegov trebuh, ko sta se objemala. Beseda je nato tekla o številnih pomembnih igralskih vlogah, ki jih je Janko Petrovec imel v gledališču na Ulici Petrionio, kot sta na primer bili vlogi v igrah Samomorilec in Novecento.

Nazadnje sta se govorca dotaknila še nepogrešljive teme – pogled na trenutno stanje Trsta, to se pravi mesta kot takega in vloge, ki jo ima slovenska skupnost v njem. “Trst je otok, iz Trsta ni kontinuitete do njegovih sosednih prostorov. Če živiš v Trstu in hočeš v svet, je za to potrebno nekaj več. Prav tako če si zamejec, če hočeš ohranjati dvojno identiteto, moraš napeti vse sile. To je križ, ki si ga moraš naložiti na rame in ga nositi celo življenje,” je prepričan Janko Petrovec, ki danes v Trstu tudi živi in si želi, da bi se kot mesto premaknilo v središče sveta. “Tega tržaškega jamranja, ki se je začelo s koncem prve svetovne vojne, imam dovolj. Treba se je posloviti od statusa žrtve,” je na koncu prepričano dodal gost.