Jadranska oaza in Grudnove pesmi

Že vrsto let so glavni oblikovalci praznika slovenske kulture v Devinu mladi. Tako je bilo tudi letos. Niso se ustrašili slabega vremena, ki je v soboto, 23. februarja, pod večer zajelo tudi obalne kraje, saj je tudi v Devinu začelo snežiti in je močna burja obetala poledico, kljub temu so se odločili, da večer izpeljejo in na sedežu se je vseeno zbralo kar nekaj občinstva.
Ustaljena praksa je, da ob tem prazniku povabijo v svojo sredino kakega avtorja knjige, ki je izšla v zadnjih mesecih, saj menijo, da je v našem prostoru izid nove publikacije že sam po sebi pomemben kulturni dogodek, ki odpira nove razsežnosti in izzive. Izbira je padla na študijo, ki sta jo napisala Floriana Stefani in Danilo Sedmak in nosi naslov Jadranska oaza. Podnaslov knjige pa se glasi Psiho–ekološki pogled in pojasnjuje, da gre za delo, ki bralcu spregovori o tem, kako rastlinstvo, živalstvo, barve in vonjave narave od Barkovelj do Štivana zaznamujejo človeka, ki tu živi in dela.
Večer so s petjem Premrlove Zdravljice uvedle pevke mladinskega zbora Ladja, napovedovalka Martina Bearzi pa je pojasnila, da želijo obeležiti tudi 120-letnico rojstva Iga Grudna, pevca našega brega in morja, tudi ker se bomo aprila spominjali 120. obletnice njegovega rojstva. Tako je Nina Pahor najprej strnjeno podala Grudnov življenjepis in njegovo literarno snovanje. Petra Pahor, Danijel Fabi in Mira Tavčar pa so recitirali njegove poezije Devin, Nabrežina in V bregu pod Nabrežino, ki so bile pravi uvod v pogovor s psihiatrom in avtorjem Jadranske oaze dr. Danilom Sedmakom. Nina Pahor in Nada Tavčar sta mu zastavili vrsto vprašanj, razčlenjeni odgovori pa niso pojasnili le vsebine knjige, ampak so osvetlili predvsem njeno temeljno sporočilo, se pravi, kako je za vsako skupnost, v tem primeru za Slovence, ki živimo v vaseh Jadranske oaze, važno, da gojimo solidarnost in družabnost med nami, ker nobena družba se ne more razvijati ali obstajati v nedogled, če njeni člani niso občutljivi, če niso motivirani za pomoč in skrb za ostale člane skupnosti. Če smo pred tridesetimi leti govorili o tihi asimilaciji posameznika, je sedaj nevarnost, da se tiho asimilira celotna skupnost. Ko pozdravljamo dvojezične pobude in multinacionalne prireditve, ali se nekritično navdušujemo za integracijske procese, moramo paziti, da ne presežemo praga, ki je za vsako narodno skupnost nepovrnljiv in se torej začne asimilirati.
Prav primerna je bila zato Maličeva uglasbitev Grudnove pesmi Sinku, ki jo je zapel priložnostni dekliški tercet, ki so ga sestavljale Nada in Lucija Tavčar ter Nina Pahor. Večer je sklenil mladinski zbor Ladja, ki je pod vodstvom Marje Feinig zapel še dve pesmi in tako potrdil, da mladina, ki se zbira na sedežu Fantov izpod Grmade, nadaljuje prosvetno delo v duhu mnogih generacij, ki so bile na teh zahodnih obronkih Jadranske obale stebri zvestobe slovenski besedi in pesmi.
V. J.

Kulturni praznik v Devinu

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme