J kot JOGA (1)

Ni treba najbrž posebej poudarjati, kako močno je razširjena ta v naslovu omenjena praksa danes. Kdor jogo prakticira, trdi, da gre za povsem sprejemljivo in neškodljivo zadevo, ki je pravzaprav šele koristna. Tako trdijo. Zelo stara asketska in mistična tehnika z Daljnega vzhoda je prišla na Zahod, potem ko so jo odkrili zahodni popotniki, vse bolj priljubljena pa je postajala od konca 19. stoletja naprej, posebej se je razširila po t. i. “kulturni revoluciji” v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Po mnenju tistih, ki jo prakticirajo, recimo “Hatha Yoga” pripomore k večji elastičnosti mišic in boljši prekrvavitvi, zato pa k boljšemu splošnemu počutju. Podobno se trdi za nadzorovanje dihanja s pomočjo metode “Pranayama”, discipline dihanja, pa tudi drugih oblik nadzorovanja misli, fantazij in volje, kot je recimo “Bhakti Yoga” oz. pot predanosti. “Yoga” pravzaprav pomeni združenje ali zedinjenje. Izhaja iz vedskih Upanišad iz 5. stoletja pred Kristusom. Joga se ne ponuja kot religija, temveč kot psiho-duhovna praksa, ki pa je povezana z določenimi religijami, posebno s hindujsko. Pri jogi je pomemben nadzor nad “drobnimi energetskimi tokovi”, ki tako, da gredo skozi številne energetske vozle ali “čakre” (vsaka ustreza natančno določenemu delu telesa), pripomorejo k temu, da se osvobodimo vsake zemeljske želje (“nirvana”) in tako na koncu pridemo do razsvetljenja (“samadi”). To zadnje stanje mnogi pisatelji duhovnih vsebin približujejo združitvenemu stanju ali celo blaženemu gledanju katoliške duhovne teologije. Skupno gledano, je joga skupek zelo starih praks, razdeljenih na razne šole, ki so močno zaznamovale mnoge religije ali religiozne filozofije, zlasti hinduizem in budizem. Kot rečeno, že kako stoletje jogo cenijo tudi krščanske posvečene osebe in verniki, ki pravijo, da v tem najdejo duhovno polnost, ki jo potem še dokončno izboljšajo s krščanskim zakramentalnim življenjem. Seveda smo tu povedali bolj približno, za kaj gre, zelo skrčeno in povzeto, tudi zaradi prostora. Nam gre bolj za to, da skupaj s Cerkvijo opozorimo, da morda le ni vse tako brez nevarnosti in neškodljivo. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
Andrej Vončina

Cerkveni in družbeni antislovar (36a)

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme