Izziv je pripeljati evropsko mišljenje na nacionalno raven

DSI / Herbert Dorfmann, Franca Padovan, Bojan Brezigar in Rudi Vouk

V ponedeljek, 20. maja, je bil na obisku v naši deželi evropski poslanec in nosilec liste Južnotirolske ljudske stranke (SVP –Südtiroler Volkspartei) za evropske volitve Herbert Dorfmann. Spremljala ga je delegacija stranke Slovenska skupnost z deželno tajnico Fulvio Premolin, deželnim predsednikom Damijanom Terpinom in edino slovensko kandidatko za evropske volitve Franco Padovan na čelu.

V Peterlinovi dvorani je na ponedeljkovem večeru odmeval trijezični pozdrav (v slovenščini, nemščini in italijanščini) predsednika DSI Martina Breclja. Srečanje, na katerem je bil govor o Evropi, evropskih vrednotah, parlamentu in jezikovnih manjšinah, so sooblikovali evropski poslanec Herbert Dorfmann, kandidatka SSk na listi SVP Franca Padovan, odvetnik in borec za pravice Slovencev v Avstriji Rudi Vouk ter časnikar in izvedenec na področju jezikovnih manjšin v Evropi Bojan Brezigar. Dorfmann se je veselil srečanja z zamejskimi prijatelji, saj se v naših krajih čuti kot doma, je dejal. Povezujejo nas vprašanja večjezičnosti in manjšinstva ter skrb za območje. Evropa mora braniti osnovne pravice državljanov članic, a vidimo, da na področju jezikovnih manjšin nismo še dosegli potrebnih premikov, je izpostavil Dorfmann. Predstavniki manjšin bi morali biti soudeleženi v političnem življenju na vseh ravneh, predstavnik bi moral sedeti na občini, deželi, v parlamentu in evropskem parlamentu, je poudaril in obžaloval, kako je EU zavrnila evropsko državljansko pobudo Minority Safe Pack. Evropa mora krepiti svojo dušo in identiteto in avtohtone jezikovne manjšine so del le-te, je še povedal evropski poslanec, ki zaskrbljeno gleda na manjše jezikovne realnosti, ki so resno ogrožene in lahko v kratkem tudi izginejo (omenil je pereče vprašanje Ladincev). “Če bodo te zgodovinske evropske realnosti izginile, bomo izgubili tudi del kulture naše celine in posledično delček bogatega mozaika identitete Evrope,” je prisotnim povedal kandidat SVP.

Kakšno je stanje jezikovnih narodnih skupnosti v Evropi in kaj bi lahko Evropa naredila na tem področju, je podrobneje orisal Bojan Brezigar. EU nima ne pristojnosti ne jasnih stališč glede tega vprašanja, zato je stanje v državah članicah zelo različno, je dejal Brezigar in povedal, kako ponekod manjšine ne priznavajo, drugod ima vsaka manjšina svojega parlamentarca, da v nekaterih državah velja načelo zgodovinske prisotnosti manjšine na območju (npr. v Italiji in Sloveniji), drugod pa seštevanje manjšinskih pripadnikov in na podlagi tega izvajanje določil. Zaskrbljujoče je, da so se nekatere države, ki so bile pred kratkim sprejete v EU, ob vstopu zavezale, da bodo spoštovale zaščito manjšin, kar se potem v praksi ni zgodilo. Kaj lahko pričakujemo od novega evropskega parlamenta? Že večkrat je bil predstavljen predlog, da bi københavnski kriteriji – to so kriteriji, ki jih je leta 1993 EU sprejela kot pogoj državam kandidatkam, da postanejo članice EU – postali del evropske pogodbe. Med drugim vsebujejo določilo, da morajo države spoštovati in zaščititi manjšine. Vse kandidatke so to sprejele, potem pa so nekatere države obljubo prelomile z izgovorom, da je bil to pogoj za članstvo, ne pa določilo pogodbe Evrope in torej ne zavezuje držav članic. Zato bi bilo treba te kriterije nujno vključiti v evropsko pogodbo, je prisotnim pojasnil Brezigar. 

“Tiste države, ki kar dobro ščitijo svoje manjšine, bi se morale združiti v neko delovno skupino in voditi zahteve naprej na evropski ravni,” je o isti temi dejal koroški rojak Rudi Vouk. S prisotnimi je delil nekaj primerov, kako je kot Slovenec v Avstriji lahko pred evropskim sodiščem obravnaval avstrijske problematike v slovenskem jeziku, ker je pač slovenščina eden od 24 uradnih jezikov EU. To je pravzaprav lep primer evropske prakse, saj “že v Celovcu ne bi mogli uporabljati slovenščine v sodnem postopku,” je razjasnil Vouk. Na tem je treba graditi naprej in evropsko mišljenje pripeljati tudi na nacionalno raven. Ta je evropski izziv, je povedal Vouk, ki je izpostavil pojem spoštovanja pravne države. Spoštovati pravno državo pomeni spoštovati zakone in določila, če jih ne spoštujemo, imamo na več področjih sankcije. Na področju manjšinske zaščite se to ne dogaja, kar pomeni, da se ne spoštuje pravna država, je sklenil razmišljanje Vouk.

Zanimiv večer o evropskih vrednotah je sklenila kandidatka SSk za evropske volitve Franca Padovan. Kandidatka je izpostavila pomen sodelovanja med manjšinami, ker so vprašanja na raznih območjih podobna in se lahko z drugim primerjamo. Tako plodno sodelovanje med južnotirolsko manjšino in slovensko manjšino v Italiji, med SSk in SVP, je že dolgoletno, saj ni le simbolično, ampak konkretno delovanje za manjšinska vprašanja v evropskem parlamentu. Dorfmann je med drugim izvedenec na kmetijskem področju in je zato še dodatno dragocen sogovornik na evropski ravni. “Prepričana sem, da bo Herbert Dorfmann tudi v prihodnje zastopnik interesov slovenske narodne skupnosti v Italiji, naših kmetov in vinogradnikov,” je dodala Franca Padovan. Delovanje in sodelovanje z južnotirolsko stranko je plodno tudi na državni ravni, je dejala kandidatka in spomnila na amandma osnutka zakona o neposredni izvolitvi predsednika vlade, ki določa, da bo morala nova volilna zakonodaja spoštovati določbe, ki ščitijo jezikovne manjšine. Pobudo je predlagal senator SVP Meinhard Durnwalder in lahko postane zgodovinski dosežek (tudi) Slovencev v Italiji. Sodelovanje med institucijami in med manjšinami je ključno ne glede na ideološka opredeljevanja. “Pomemben pokazatelj bi bil, da bi celotna slovenska narodna skupnost (ne le SSk) v Italiji 8. in 9. junija podprla listo SVP ter pri tem povabila še druge manjšinske skupnosti,” je sklenila.