Izvrsten pantomimik je navdušil tudi goriško publiko
Poslovil se je Andres Valdes
V prvem tednu letošnjega aprila je v 87. letu starosti vzel slovo od tega sveta Andres Valdes y Fuentes, slovensko-kubanski pantomimik, igralec in režiser, ki se je rodil v Havani 14. julija l936. Bil je najprej plesalec in igralec s končano igralsko akademijo, potem pa mojster pantomime, študiju katere se je približal že v Mehiki. Umetnost pantomime je dokončno usvojil v Parizu, kjer sta mu bila učitelja legendi te posebne gledališke zvrsti, Etienne Decroux in Marcel Marceau. V Slovenijo je prišel l. 1964; povabili sta ga igralki Lenča Ferenčak in Alja Tkačev. Tu je bil dolga leta edini pantomimik, to se pravi pripovedovalec zgodb in posredovalec čustev le z mimiko in gibi. Kar nekaj desetletij je bil izredni predavatelj na AGRFT, Baletni šoli v Ljubljani in svojem Studiu za pantomimo. Zadnja leta se je poleg pedagoškega dela ukvarjal tudi s predstavami za otroke. Sam je sicer ustvaril veliko predstav za odrasle (npr. Črno-belo, Malo za šalo malo zares, Duete in Tišina), predšolsko, šolsko in srednješolsko mladino (Pravljice iz Bele dežele, Gospodična Serafina in gospod Mim …). Nastopal je v številnih televizijskih oddajah, še zlasti otroškega in mladinskega programa TV Ljubljana. Igral pa je tudi v filmih in televizijskih serijah. Združenje dramskih umetnikov, katerega član je bil, mu je l. 2010 podelilo nagrado za življenjsko delo – bršljanov venec. Decembra l. 2017 mu je Svetovna organizacija za pantomimo (World Mime Organisation) izročila nagrado za izjemni prispevek. Andres Valdes je v slovenski kulturni prostor prinesel povsem novo zvrst gledališke umetnosti. Svoje pantomimske veščine je posredoval marsikateremu študentu dramske igre, kot svetovalec za gib in pantomimo pa je sodeloval pri raznih predstavah slovenskih gledališč. “Njegovo delo je še danes prepoznano kot izjemno in je eden redkih ustvarjalcev, ki je ‘vzdržal’ v samostojnem poklicu. Ni ga slovenskega dramskega gledališča, v katerem Andrés Valdés ni pustil svojega ustvarjalnega pečata in ni ga umetnika generacije igralcev 1964-74, ki se ne bi spomnil svojega profesorja,” so ob slovesu od dolgoletnega člana zapisali v ZDUS-u.
Pri njegovih samostojnih nastopih je z njim sodelovala njegova asistentka in sodelavka Jana Kovač Valdes, njegova četrta zakonska družica. V daljnih 70. letih prejšnjega stoletja, ko so na Slovenskem po njegovi zaslugi šele spoznavali to izredno učinkovito telesno izražanje, je Andres Valdes, na povabilo tedanjega zelo delavnega Slovenskega akademskega društva (SKAD) iz Gorice, katerega člani so bili univerzitetni študentje in višješolci, nastopil na odru v tedanjem Katoliškem domu, sedanjem Kulturnem centru Lojze Bratuž, in izredno navdušil gledalce, ki česa takega niso še nikdar videli v živo. Vsem, ki smo bili tedaj prisotni v dvorani, se je njegov nastop, prav zaradi njegovih izrednih pantomimskih sposobnosti, nepozabno vtisnil v spomin in njegov odhod v večnost nas je razžalostil.
