Iz Štandreža v Prago čez Nordkap

Štandrež / Tričlanska skupina se je odpravila na dobrodelno pustolovščino

Poletje je navadno čas za nove pustolovščine; nekateri se v tem času odločajo za mirne in sproščene počitnice, drugi pa raje preživljajo bolj živahne poletne dni. Robert Tabaj, Simone Lamo in Cristina Marussi iz Štandreža, Klapa enGINe, je prejšnji petek šla na ne najbolj mirno pot. Udeležili so se dobrodelne dogodivščine Poles of Inconvenience 2024, ki jih bo peljala širom po evropski celini. Prvotno so se sicer nameravali udeležiti podobne pobude, znane kot Mongolia Rally, s končnim ciljem seveda v Mongoliji. Zaradi napetosti in vojnih stanj po svetu pa so se odločili, da večji podvig opravijo naslednje leto in se letos preizkusijo raje na domači celini.

Pole of Inconvenience je manifestacija, ki jo prireja češka organizacija The Adventurists z namenom, da prijavljenim ponudi možnost adrenalinskega odkrivanja evropske celine. Skupine, ki se za to avanturo odločijo, morajo od domačega kraja do Prage voziti po zapuščenih in nekoliko nevarnih krajih, daleč stran od mest in udobja, na katero smo danes vajeni.

Na predvečer odhoda smo Roberta, Simoneja in Cristino povabili k pogovoru.

Startali boste v petek, 12. junija, iz Štandreža, dogodivščina pa se bo sklenila na zaključnem praznovanju, ki bo v Pragi 7. avgusta. Kod vse se boste vozili v teh treh tednih?

Dogodek ne predvideva točno določene proge ali vnaprej znanih postankov. Vsaka skupina se lahko sama odloči, po kateri poti bo prišla do zaključne točke. Med potjo bodo organizatorji sproti pošiljali določene koordinate, ki bodo seveda odgovarjale nekoliko oddaljenim krajem od navadnih poti, torej težko dosegljive točke. Na poti se bomo odločili, ali se bomo peljali do teh lokacij in tako nabrali nekaj točk ali bomo šli naprej in čakali na naslednjo dodelitev.

Vsaka skupina si, kot rečeno, začrta svojo traso. Nekateri se odločijo, da se bodo peljali prek Severne Afrike z Marokom, Tunizijo in Alžirijo, drugi ciljajo na Gruzijo, tretji pa si za cilj zastavijo Nordkap, za kar smo se odločili tudi mi. Na poti do najbolj severne točne na Norveškem pa iti čez Avstrijo, Nemčijo, Dansko in Švedsko. Do Prage bomo šli prek Finske, baltskih držav in Poljske.

V luči prihajajoče Evropske prestolnice kulture smo se odločili, da bomo po poti obiskali tudi kraje, ki so si letos zaslužili ta naslov, in sicer Bad Ischl v Avstriji, Bodø na Norveškem in Tartu v Estoniji.

Kdo sestavlja skupino?

Smo skupina prijateljev, ki se radi spuščamo v take posebne avanture. Za tak izziv pa smo se letos odločili prvič.

V avtu imamo tudi “vržotin” oz. štandreško zelje, ki so nam ga prijatelji podarili pred odhodom. Upajmo, da bo na poti preživel, da ga bomo lahko peljali vse do najbolj severne točke naše celine.

Kako je pravzaprav nastala ta pobuda?

Prvotno sva se za to odločila midva, Simone in Robert, neko soboto zjutraj na kavi. Jaz, Simone, sem Mongolia Rally spoznal pred leti, ker sem velik ljubitelj avtov in motorjev. Dogodka so se v preteklih letih večkrat udeleževale tudi skupine iz naših krajev, nekaj jih je bilo iz Trsta, če se ne motim, pa tudi ena z Goriškega. Potem, kot rečeno, so se naši načrti spremenili, ker so zaradi znanih razlogov spremenili traso manifestacije in končni cilj postavili v Kazahstanu. Zato smo se odločili, da ta večji podvig prenesemo na prihodnje leto in se letos udeležimo evropske različice, ki je nastala v času pandemije.

Od kod pa ime skupine?

Beseda “engine” v angleškem jeziku pomeni ‘motor’, hkrati pa spominja na “en gin”. S priljubljenim koktajlom namreč večkrat nazdravimo, ko smo skupaj v družbi.

Za simbol, ki ga je pripravil prijatelj Pietro Grauner iz podjetja Serigo, smo si kot ponosni Štandrci izbrali “pičulata” (purana). Štandreški simbol imamo tudi na avtu ob imenih, kjer so ponavadi prilepljene zastave izvornih držav.

Za pot ste si izbrali priljubljeno Fiat Pando, s katero ste že pred odhodom imeli nekaj težav. Ste prepričani, da vas bo po toliko kilometrih pripeljala spet do doma?

Upajmo, da ja. Če se bo kaj zgodilo po poti, pa bomo sproti reševali. Edino pravilo, ki se ga skupine morajo držati, določa, da morajo avti biti dovolj stari, z ne preveč močnim motorjem ter neudobni.

Za Mongolijo smo si priskrbeli staro Zastavo 128, ki jo pridno hranimo za prihodnje leto. Za letošnjo izkušnjo pa smo zadnji trenutek dobili Fiat Pando, za katero smo tri tedne pred odhodom izvedeli, da ima nekaj težav z motorjem. Prijatelji mehaniki s podjetja TecnoR so zadevo rešili, torej smo pripravljeni za na pot.

(Skupina je pred odhodom prejela blagoslov domačega župnika, ki je vso srečo zaželel avtomobilu in potnikom, ki se bodo z njim peljali.)

Na pot se boste odpravili z dobrodelnim namenom. Komu in kako boste pomagali?

Tako je, po poti in na daljavo bomo zbirali prispevke v dobrodelne namene. Najmanj 500 funtov, kar pomeni nekaj manj kot 600 evrov, bo namenjenih organizaciji, ki so jo izbrali organizatorji Poles od Inconvenience, in sicer dobrodelni organizaciji Cool Earth. Ta skrbi za varovanje deževnih gozdov po vsem svetu s podporo lokalnim avtohtonim skupnostim.

Kar zberemo nad omenjeno vsoto, pa lahko darujemo organizaciji, ki smo si jo sami izbrali. Denar bomo namenili Skladu Lucchetta, Ota D’Angelo, Hrovatin, ki ponuja pomoč otrokom z vojnih žarišč. Ker je bil naš prvotni plan za Mongolia Rally voziti se prek držav, ki še vedno trpijo zaradi političnih trenj, smo se odločili, da bomo ponudili svojo minimalno pomoč s podporo tej tržaški organizaciji.

Kje vam bomo lahko sledili od doma?

Za to pustolovščino smo ustvarili Instagram profil klapa_engine, kjer bomo objavljali fotografije in videoposnetke, ko bomo na poti. Tam je tudi povezava do strani, kjer zbiramo denar z dobrodelnim namenom.