Iz Argentine v Trst

Pogovor / Ailen Nadine Lugo, študentka mednarodnega managementa v Bologni

Ailen Nadine Lugo je 23-letna študentka, doma iz Trsta. Rodila se je v Argentini in preživela svoje otroštvo v Buenos Airesu. Zdaj študira v Bologni, veliko pa tudi potuje. Pogovorili smo se z njo o njenem otroštvu, študijski poti in izvedeli še marsikatere zanimivosti.

Ailen, predstavi se nam!

Ime mi je Ailen Nadine Lugo. Stara sem 23 let, živim v Trstu in zdaj študiram mednarodni management v Bologni. Ime Ailen Nadine ima poseben pomen, saj je Ailen tipično ime južnoameriškega staroselskega ljudstva Mapuche (Mapuči) in pomeni žerjavica, Nadine pa upanje. Rodila sem se v Argentini, v mestu La Plata, svoje otroštvo pa sem v glavnem preživela v Buenos Airesu, očetovem rojstnem kraju. Obiskovala sem italijansko osnovno šolo, v kateri je v višjih razredih učila tudi moja mama. Od ponedeljka do petka sem obiskovala italijansko šolo, ob sobotah sem sledila pouku na slovenski šoli, saj je v Argentini veliko Slovencev. Oče je Argentinec, profesor teoretske fizike na univerzi v Argentini, mama pa je profesorica naravoslovja in biologije na tržaških slovenskih šolah. Moje življenje v Trstu se je začelo leta 2007, ko sem se preselila v mesto v zalivu.

Kaj pa delaš v prostem času?

V prostem času se rada družim s prijatelji, rada gledam dokumentarce, resnične zgodbe in kriminalke po Netflixu ter se posvečam t. i. “upcycling-u”. To je proces obnove starih materialov v nove predmete. Spreminjam stare kose blaga v nove obleke.

Katero šolo si obiskovala? Opiši svojo študijsko pot.

Obiskovala sem jezikovno smer liceja France Prešeren v Trstu. Jeziki so mi bili od nekdaj všeč, saj sem odraščala kar s tremi: španščino, italijanščino in slovenščino. Ker sem jih tudi utrjevala, sem se pač odločila, da bom nadaljevala študij tudi drugih jezikov, kot so ruščina, nemščina in seveda angleščina. V letih sem razumela, da znanje več jezikov res veliko pomaga in odpira pot v svet, tako da je bil jezikovni licej res najboljša izbira.

V četrtem letniku višje šole sem se med drugim udeležila študentske izmenjave v Braziliji. Tam sem obiskovala šolo, ki je imela za učni jezik portugalščino. Zelo mi je všeč portugalščina, posebno pa brazilski akcent. Ljudje, vrstniki in profesorji so bili takrat zelo prijazni in so mi vedno priskočili na pomoč. Po višješolskem študiju nisem bila prepričana, katero pot naj bi ubrala, odločila sem se za študij ekonomije na tržaški univerzi, in sicer v angleškem jeziku, saj sem si želela držati odprto možnost dela v tujini. Izbrala sem študij ekonomije, ker me je zanimal in ker nudi različne delovne priložnosti. Po dokončanem triletnem študiju sem se odločila, da bom univerzitetni študij prekinila za eno leto. Udeležila sem se raznih tečajev na spletu, sama sem poglobila študij določenih predmetov, opravila prakso ter delala kot otroška varuška. Med tem časom sem se zanimala in iskala različne študijske smeri, ki bi me privlačile. Nazadnje sem se odločila za master na univerzi v Bologni. Preko programa, ki se imenuje MIEX, študiram mednarodni management. Študij je vezan na splošno globalno znanje ekonomije in predvideva tudi študijsko izkušnjo v tujini.

Povej nam kaj več o tem študijskem programu.

Univerza je povezana z nekaterimi drugimi univerzami po svetu, tako da sem prvo polletje dokončala na univerzi ICN v mestu Nancy v Franciji. Zdaj pa, ko se je začelo drugo polletje, sem se vrnila v Bologno. V resnici se vsako jutro vozim z vlakom v Forlì, kjer potekajo nekatere lekcije, v nadaljevanju študija pa bodo lekcije v Bologni. Program masterja traja dve leti. Naslednje leto bom lahko tudi izbrala študij v tujini. Imamo veliko možnosti na voljo, najraje pa bi študirala v Moskvi.

Študijski program vsebuje različne predmete, med temi so marketing, banking, finance, industrial economics, human resource management, negotiation itd. Pouk seveda poteka v angleškem jeziku.

Zakaj pa si izbrala ta študij?

Kot sem že omenila, nisem bila nikoli povsem prepričana o tem, so mi pa bili od nekdaj všeč predmeti, kot sta npr. matematika in ekonomija. Rada imam logiko in racionalna premišljevanja. Želela sem vedeti, kako “deluje” svet okoli mene, in sem se zato začela zanimati za ekonomijo in vse, kar je povezano s tem svetom.

Ali si imela tudi kakšne delovne izkušnje?

Od nekdaj sem pomagala pri varstvu otrok. Ko sem končala univerzo v Trstu, sem začela iskati delo. Žal je bilo tisto obdobje zelo težko in problematično zaradi pandemije. Kljub temu sem opravila prakso v uradu komercialista, kasneje pa prakso v start-up podjetju, ki se ukvarja z letalskim in vesoljskim sektorjem. 

Kaj pa bi povedala o svojem rojstnem kraju?

Kot sem prej povedala, sem svoje otroštvo preživela v Buenos Airesu. Mesto je res zelo veliko. Spominjam se, da sem vedno opazovala t. i. favelas (barakarsko naselje), ki pa se v Buenos Airesu imenujejo drugače, in sicer Villas Miserias. V drugih mestih se te nahajajo izven centra, v Buenos Airesu pa so v središču. Na ta način je razlika med bogatimi in revnimi še bolj vidna. Kljub temu je zelo moderno mesto, multikulturno, podobno evropskim, različno pa od drugih južnoameriških mest. Ljudje so prijazni, odprti in vedno zelo razpoložljivi. Kar pa mi je najbolj všeč, je jezik. Tu govorijo kastiljščino, špansko narečje, ki je neformalno in zelo prijetno.

Kolikokrat zahajaš v Argentino?

Žal ne zahajam veliko v Argentino. Ko sem obiskovala višjo šolo, sem večkrat odpotovala, vsaj za mesec dni. Univerzitetni študij je pa terjal veliko časa, zato nisem že dolgo obiskala domačih krajev. Gotovo pa se bom čim prej vrnila. Trenutno stanje žal ni ravno najbolj ugodno za to.

Kako je bilo v Franciji v času pandemije?

V Franciji sem bila konec leta 2021. Kljub pandemiji je bilo res lepo. Bila sem v Mestu Nancy, ki se nahaja približno dve uri vzhodno od Pariza. Nisem se sicer naučila veliko francoščine, ker so lekcije potekale v angleščini in z drugimi študenti sem tudi govorila po angleško. Spoznala sem veliko novih ljudi, s katerimi sem se družila vsak večer. Poleg študija kot takega smo delali veliko skupinskih projektov. Veliko smo tudi potovali, saj smo skupaj z vrstniki obiskali Pariz, Amsterdam, Luksemburg, Strasburg in druga mesta.

Ko sem prišla v Francijo, je bilo stanje še precej umirjeno. Ni bilo večjih problemov, niti večjih prepovedi. Nočni klubi so bili odprti, v razredu pa smo vedno nosili masko. Vsi smo spoštovali pravila in veliko je bilo tudi kontrole. Zadnje dni študijske izkušnje pa se je situacija poslabšala in so se omejitve zaostrile.

Veliko si potovala … Kje ti je bilo najlepše?

Res je, veliko sem potovala. Zelo lepo je bilo v Egiptu, točneje v Gizi. Najlepše pa je bilo v Maroku. Spominjam se, da smo se nekega večera peljali s kamelo in nato noč prespali v puščavi. Ko sem bila na študijski izmenjavi v Braziliji, pa sem z drugimi študenti odpotovala za mesec dni na brazilsko obalo. Tudi ta izlet je bil čudovit in enkraten.

Kako pa usklajuješ dve kulturi?

Ker sem že veliko časa v Trstu, sem se nekako privadila na to “zamejsko kulturo”. Vsekakor ne pozabljam na argentinske navade, ker so zame zelo pomembne. Moja argentinska identiteta je vseeno zelo močna. Z mamo sicer doma govorim neko mešanico treh jezikov. Z očetom pa govoriva vedno po špansko, ker je ta njegov jezik in seveda tudi noče, da ga pozabim. V resnici ne čutim nobenih večjih težav, vse sem uskladila in se zelo hitro privadila. Argentina in Slovenija imata tudi zelo globoko povezavo. Veliko Slovencev je nekoč odpotovalo v Argentino. Tu je še danes zelo močna slovenska skupnost.

Ailen, kaj bi rada delala v življenju?

V resnici nimam še nobenih jasnih načrtov za prihodnost. Ne vem, kaj bi rada pravzaprav delala v življenju. Ker nimam veliko delovnih izkušenj, nisem še dobro prepričana, kaj bi si želela. Vem pa, da bi rada delala v tujini, v mednarodnem okolju, da bi rada spoznala nove ljudi in seveda uporabljala vse jezike, ki jih poznam, mogoče tudi kakšnega novega.