Goriška

“Ivanovanje” v Slovenskem pastoralnem središču

“Ivanovanje” v Slovenskem pastoralnem središču

Gorica / Sv. Ivan: predavanje, koncert, večernice in kresovanje

Praznovati župnijskega zavetnika pomeni “zahvaliti se njemu in Bogu za varstvo skozi stoletja, obenem pa je to tudi priložnost za prošnje za naše družine, otroke, mladino, bolnike, za vse, ki trpijo na duši ali telesu, da bi čutili, da skupaj z njimi nosimo težo njihovega trpljenja”. S to mislijo in močnim poudarkom na skupnosti je g. Marijan Markežič, župnik v Slovenskem pastoralnem središču v Gorici, v nedeljo, 23. junija, pri sv. Ivanu uvedel praznično sveto mašo v čast sv. Janezu Krstniku. V homiliji je g. Marijan povedal, da Cerkev praznuje godove svetnikov na njihov smrtni dan, ki velja kot rojstni dan za nebesa: izjeme so samo Jezus, Marija in Janez Krstnik; zaradi njihove veličine praznujemo tudi njihov rojstni dan. O velikem Jezusovem predhodniku je povedal, da je eden tistih, ki pričajo o tem, kako “Bog obljublja prihodnost tudi tistemu, ki prihodnosti ne vidi po človeško… Bog ustvarja tudi tisto, kar se človeku zdi nemogoče”. Njegovi starši so bili namreč priletni, in vendar je Bog uslišal njihove prošnje, Janezovo rojstvo je bilo “poseben božji dar”, kot je velik božji dar “vsak otrok, vsako človeško življenje”: “čist Stvarnikov dar in ne človekova pravica, kot mnogi danes mislijo”. Vloga Janeza Krstnika je bila v tem, da je pripravil pot Odrešeniku. V pravoslavnih cerkvah je njegova podoba postavljena na prag, čez katerega mora stopili, kdor gre v posvečeni prostor. Zato obudimo tudi mi hvaležnost do vseh, ki so v naših življenjih pripravili pot Gospodu, pa tudi mi “pripravljajmo pot v srcih naših sodobnikov, ki včasih ne vedo, da more njihove najgloblje želje potešiti in izpolniti samo Bog”, je še dejal g. Marijan.
Nedeljska maša je bila “le” krona letošnjega Ivanovanja, niza srečanj in prireditev ob prazniku farnega zavetnika, ki je bilo smotrno zamišljeno in pestro. Prireditelji, ki so želeli povezati Slovence v mestu, so ponudili res primerne dogodke duhovnega, kulturnega in družabnega značaja.
PREDAVANJE
V torek, 18. junija, je v Močnikovem domu ob cerkvi sv. Ivana na izzivalno temo Kristjan za v cerkev in v trgovino govoril msgr. Slavko Rebec, generalni vikar v koprski škofiji, ki ima znance tudi v Gorici, saj je bil pred 30 leti, kot je uvodoma povedal David Bandelj, ceremoniar pri novi maši g. Karla Bolčine. Sam g. Rebec je o sebi dejal, da se nima za strokovnjaka, temveč raje skuša biti “človek, ki išče in skuša razumeti z veliko srca”. Nerad predava, raje kramlja in spodbuja razmišljanje z vprašanji, še zlasti če ima pred sabo ljudi, ki hočejo (ne pa “morajo”) biti kristjani. Zavzete kristjane danes preveva nelagodje, ko se sprašujemo o lastni identiteti v tem času. Včasih živimo, kot da smo v cerkvi vsi kristjani; v trgovini, uradu in drugod pa na to pozabimo, je začel. Zapuščamo obdobje, ko je krščanska tradicija zaznamovala utrip države, in prehajamo v dobo pluralnosti usmeritev. Tako smo kristjani vedno bolj v manjšini. Manj je otrok pri verouku, manj zakramentov, ni duhovnih poklicev, manj je kristjanov tudi v politiki, rezultati krščanskih strank so slabši itd. Kakšen je kristjan v takem konekstu? Ni nujno tisti, ki ima znake zunanje, temveč notranje pripadnosti, kot potrjuje tudi Katekizem katoliške Cerkve. Zato “iščimo moč krščanstva v sebi”, kajti “gre za bistvo, obstoj človekovega življenja”. Razočarani smo zaradi številk, ki padajo. Ena številka je vedno ista: “Ena enka, en sam Bog: iz njega vse izvira, vanj se vse steka… Tista enka daje smisel celotnemu življenju”. Zato ne smemo nikdar vreči puške v koruzo. In bivališče Boga med ljudmi je vedno isto: človekovo srce, ne katedrala. Razpetost doživlja ne le Cerkev, pač pa tudi družina. Čedalje je bolj potrebno se obračati navznoter in razmišljati, kaj naj naredimo s sabo (!) in ne z drugimi. Preverimo, koliko smo prežeti z Bogom in Božjim življenjem, naslonimo se na Njegove besede, saj “iz njih lahko konkretno živimo”. Vprašanje je, ali res verujemo v Jezusove obljube in besede. Pot Cerkve in evangelija ni nikoli pot samohodništva. Zato: pojdimo vase, pustimo, da nas Bog prepoji, potem pa ostanimo v občestvu! Skupaj se lažje formiramo, dihamo isto klimo, lomimo kruh, presegamo delitve. Kot piše v Pismu Diognetu, prvi kristjani so bili normalni ljudje, ki pa kažejo čudovit, po splošni sodbi nenavaden način življenja. “Kar je v telesu duša, to so v svetu kristjani”. G. Rebec je zato navzoče pozval: “V to smer pojdimo, pa ni problem, če smo manjšina”!
KONCERT
Zborovski večer, t. i. svetoivanske glasbene utrinke, je letos oblikoval Mladinski pevski zbor Osnovne šole Franceta Bevka iz Tolmina. V njem prepevajo mladi od 11. do 15. leta starosti, ki jih vodi Barbara Kovačič. Zbor, ki je nastal pred devetimi leti, veliko potuje in tekmuje. Pevci so ponosni, da z vsakega regijskega, državnega ali mednarodnega tekmovanja prinesejo domov plaketo in osvojijo posebne nagrade. Na goriškem večeru, 21. junija, so ob klavirski spremljavi Nike Kovačič zapeli trinajst med sabo zelo različnih pesmi, od Mozarta prek judovske in tolminske ljudske pa do čvrste domoljubne, ki so jo ob dnevu državnosti poklonili zamejskim rojakom; posebno radi očitno pojejo pesmi sodobnih slovenskih skladateljev, kot so Tadeja Vulc, Katja Gruber in Patrick Quaggiato. Občinstvo je na poseben način navdušila pesem Sonce Tadeje Vulc, ki so jo tolminski pevci zapeli tudi kot enega dveh dodatkov. In dokazali so, da tudi zbor, v katerem pojejo še zelo mladi pevci, lahko razvije zrelo zvočnost in visoko kakovost, če je le delo resno zastavljeno in če je zraven tudi veliko srce mentorice, ki ga vodi. Uvodoma je goste v imenu prirediteljev pozdravil Marko Terčič, na koncu pa se jim je zahvalil župnik Marijan Markežič.
VEČERNICE IN KRESOVANJE
V soboto, 22. junija, je po 20. uri naznanjalo praznik veselo pritrkovanje, ki so ga goriški skupnosti poklonili pritrkovalci iz družine Skok z Jazbin. Ob 21. uri je bila v cerkvi posebna molitev krščanskega občestva: slovesne večernice v čast rojstva sv. Janeza Krstnika. Pri oltarju jih je vodil p. Jože Zupančič, lazarist z Mirenskega Gradu, na koru so psalme s solistom Davidom Bandljem peli še trije mladi fantje iz Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel, pri orglah je sedel Marco Colella. P. Zupančič je v homiliji spregovoril o sv. Janezu Krstniku, o “največjem, rojenem od žene”, kot je dejal Jezus. Praznik rojstva sv. Janeza se praznuje na datum, ko se dan začne krajšati; praznik Jezusovega rojstva pa na datum, ko dan začne rasti.
Kot se spodobi, je na dvorišču za cerkvijo večernicam sledilo veselo kresovanje ob bogato obloženih mizah: to je bila še ena lepa priložnost, da se je skupnost vernikov iz Goriške še bolj okrepila.

Danijel D.

Slike

28.06.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!