Ivan Verč v Občinski knjižnici v Miljah o “Rusiji, Evropi in Ukrajini vmes”
Po novembrskem srečanju o “pripadnosti Ukrajine in Krima” se v miljski občinski knjižnici ponovno obeta priložnost za soočanje o bistvenem vprašanju, ki več kot tri leta pretresa narode, žrtve obeh strani, bolest, vest posameznikov, interese, reakcije in razmišljanja v prizadetih krajih, Evropi in svetu. Zgodovinsko predavanje Bruna Križmana je privabilo veliko poslušalcev, zlasti iz vrst večinskega naroda, zato smo se pri Društvu Slovencev miljske občine (DSMO) Kiljan Ferluga odločili za nadaljnjo poglobitev vprašanja, ki je nam Evropejcem in še posebno Slovanom blizu. Tudi krvavo dogajanje pred tridesetimi leti v Jugoslaviji smo sami doživljali bolj prizadeto in s sočustvovanjem kot naši someščani in sodržavljani, Zahodnjaki, in sedaj nekako enako čutimo ob nerazsodnem in nerazumljivem spopadu med brati, bratranci.
Tržaški slavist Ivan Verč (1950), ki je več desetletij predaval ruski jezik in književnost na univerzah v Sassariju in Trstu, je sprejel predlog, da nastopi v Občinski knjižnici E. Guglia v Miljah (Ul. Roma 10) v torek, 20. maja, ob 17.30 na zahtevno in težko oprijemljivo temo, ki se iz let, mesecev in tednov stalno spreminja pred našimi očmi. Posredoval je izhodišče in namene svojega razmišljanja z naslovom Rusija, Evropa in Ukrajina vmes: “Uporabnik časnikarskega poročanja že dolgo ne posluša več zgodbe o Ukrajini, o tem, kaj se tam dogaja, zakaj se to dogaja, in o daljnih koreninah konflikta. Danes so glavne teme kulturna neustreznost evropskih voditeljev, da bi se prepričljivo soočili z ukrajinskim konfliktom, vprašanje o ‘pravih’ mejah Evrope, ki naj bi ji Ukrajina pripadala, Rusija pa ne, nepredvidljivost ameriškega predsednika Trumpa in težnja po vzpostavitvi mednarodnega reda po meri ZDA, Rusije in Kitajske. Srečanje bo skušalo predvsem osvetliti izvor nezaupanja med Evropo in Rusijo in trpno vlogo ‘mejne’ Ukrajine v tem spopadu.”
Upokojeni redni profesor ima za sabo zavidljivo akademsko kariero, bil je predstojnik Inštituta za slovansko filologijo na leposlovni in filozofski fakulteti v Trstu, je dopisni član SAZU-ja in je tudi med našimi najprodornejšimi intelektualci, ki razmišlja in posega (morda še premalo pri nas) v javnosti, izza in mimo svojega specialističnega vrtička, a prav iz lastnega humanističnega znanja in izkušnje nadgrajuje ter ponuja širši, upal bi si reči interdisciplinarni vpogled. Revija Sodobnost je lani maja kot najboljši “slovenski sodobni esej” nagradila in objavila njegovo poglobljeno kulturnozgodovinsko analizo o vprašanju slovanske in torej tudi slovenske pričujočnosti v Evropi z naslovom Klice tihe prihodnosti (št. 5); decembra pa mu je posvetila razčlenjen biografski in intelektualni pogovor v zapisu žene Bogomile Kravos (št. 12). Prof. Verč je pred tremi leti, v še začetni vroči fazi, v tržaški NŠK s časnikarjema Ervinom Hladnikom Milharčičem in Stefanom Luso dialogiziral “kritično o vojni in miru” v Ukrajini, zanimivo bo prisluhniti njegovemu zdajšnjemu “kritičnemu” naziranju v miljski knjižnici, ki sodeluje pri organizaciji srečanja.
