Kultura

Iskrena spoved s priljubljenima Marijo in Bonifacijem

Iskrena spoved s priljubljenima Marijo in Bonifacijem

Piše Iva Koršič: Nova Gorica / Kulturni dom: zabaven gledališki večer

Soboto, 7. aprila 2018, so gledalci v novogoriškem Kulturnem domu preživeli v družbi dobro znanih protagonistov že “legendarne” televizijske nadaljevanke Ena žlahtna štorija, prve večje prave domače nanizanke, ki je doživela pri gledalcih izjemen uspeh. Tako so jo vzljubili, da so jo predvajali šest sezon.
Naštela je 370 nadaljevanj. Snemali pa so jo kar tri leta. V zgodbi, katere scenarij so napisali Vojko Anzeljc, Tomaž Grubar in Sašo Kolarič, je nastopala vrsta poznanih gledaliških igralcev (med drugimi Janez Starina, Kristijan Guček, Milan Vodopivec, Vesna Pernarčič, Vesna Jevnikar, Maja Blagovič, Primož Forte, Medea Novak, Franko Korošec …) Pripoved je bila tako privlačna, da sta svoja dva lika igralca Maja Blagovič, do lanske sezone članica igralskega jedra SSG Trst, in Milan Vodopivec, upokojeni član igralskega ansambla SNG Nova Gorica, prisrčno prenesla na odrske deske. Kot nam je povedal sam Vodopivec, je on napisal besedilo za predstavo, nastajalo pa je vzporedno s filmsko upodobitvijo likov, duhovnika Bonifacija in njegove kuharice – gospodinje Marije. Dokončno obliko pa je dobilo, ko jo je za odrsko postavitev režijsko obdelal Vladimir Jurc. Premierno sta jo Blagovičeva in Vodopivec uprizorila 3. septembra 2016 v Sežani. Ker ima predstava primorski narečni predznak in nadih življenja na vasi, je toliko bolj domača. Z njo sta igralca obredla veliko dvoran ne samo na Primorskem, ampak tudi drugod po Sloveniji. Na novogoriškem večeru je bila že njena 40. ponovitev! Ker je scensko povsem nezahtevna, jo lahko sprejme katerakoli dvorana. Igralca s svojimi dolgoletnimi gledališkimi izkušnjami tako polnokrvno orisujeta lika, da scensko uokvirjanje sploh ni pomembno. Predstava se v duhovitem, včasih prav hudomušnem tonu loteva marsikatere teme in pretresa človeške slabosti, ki jim ne morejo uiti niti posvečeni ljudje. Dotika se tudi današnjih razmer v slovenski Cerkvi, kjer je duhovnikov zmeraj manj, zato upravljajo več župnij. Milan Vodopivec je z Bonifacijevimi besedami izrazil svoje pojmovanje Boga in poglede na vero in tudi današnje vernike, ki niso takšni, kot bi morali biti. Tudi deset Božjih zapovedi si npr. razlagajo malce po svoje. Pri spovedi se izpovedujejo grehov in obljubljajo, da ne bodo več grešili, a vsi ti pobožni sklepi padejo na jalova tla. Za nekaj časa se vrnejo v spovednico s starimi grehi, ugotavlja Bonifacij, ki kritično misel pove tudi na splošno na račun napak slovenske Cerkve in njenih dostojanstvenikov. Obregne se tudi ob romanja v Medjugorje; tja množično zahajajo tudi verniki iz Slovenije. Bonifacij se sprašuje, zakaj neki hodijo tja, ko imamo tu blizu Sveto Goro, na kateri se je Marija prikazala Urški že pred veliko leti. Mar nam to ni dovolj? Vodopivec je v Bonifacijeve spomine iz otroških let vpletel svoja spominjanja iz otroštva. Takrat je bil ministrant, tako goreč, da je nekoč na volivnem plakatu črki v dodal dve “nožici”, da je iz volimo nastalo molimo! Še veliko takih cvetk je v predstavi, ki jo širok spekter gledalcev prisrčno sprejema. Tudi ta komedija nastavlja pač zrcalo posamezniku in družbi. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

13.05.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!