Iskanje notranjega ravnotežja
Katarina Nadrag ve, o čem piše. Zaznamovala jo je težka življenjska usoda, o kateri je pri Mladinski knjigi v Ljubljani leta 2010 izdala odmevno knjigo Utopljene sanje – O poti iz alkoholnega pekla. Nedavno pa je pri majhni, a perspektivni slovenski celovški založbi Fran izšel še njen prvi roman Poslušaj me, tebi pojem. V Kranju leta 1972 rojena pisateljica se v knjigi, ki je razdeljena na štiri dele, loteva teme, o kateri v javnosti neradi govorijo in je velikokrat tabuizirana. Nasilje v družini in družbi je namreč osnovna izkušnja, ki je zaznamovala življenjsko pot travmatizirane protagonistke omenjenega romana. Oče glavne junakinje Polone je nasilnež in pijanec, ki pretepa dekličino mater in muči in strahuje hčerko in okolico. Slovenska socialna služba deluje dokaj malomarno oziroma površinsko in pošilja otroka iz neurejenih družinskih razmer v različne redniške družine, kjer ne najde varnosti in zaščite.
Dogajanje je v romanu, ki obsega 252 strani, opisano retrospektivno, s pogledom iz sedanjosti v disharmonično preteklost. Polonina najboljša prijateljica Zora umre skupaj s svojim partnerjem v avtomobilski nesreči, zato mora težko preizkušana junakinja romana prevzeti zaradi dogovora s pokojnico skrb za njeno štiriletno hčerko Darjo. Soočenje z otrokom je za Polono istočasno soočenje z njenim lastnim krutim otroštvom. Do prijateljičinega otroka je sprva ostra in neprizanesljiva, ker jo spominja na njeno lastno preteklost pri nasilnem očetu in materi, ki je prav tako kot oče zanemarjala družino in se vdajala alkoholu.
Roman Katarine Nadrag ni le literarizirana in subtilno napisana psihološka študija iskanja notranjega ravnotežja, umirjanja in življenjskega smisla v kontekstu, ki glavni junakinji v dobi odraščanja ni ponujal ljubezni in podpore ob rasti k lastnim življenjskim odločitvam in odgovornostim, temveč je tudi jasna kritika razmer v današnjem in polpreteklem slovenskem socialnem skrbstvu in psihiatriji.
Glavna protagonistka psihološko skrbno oblikovanega romana niha na svoji življenjski poti med ljubečim in nasilnim. V njeno psiho se je zarezal pekoči spomin, ki ji preprečuje normalno vključevanje v stvarnost. Polona se sicer trudi, da bi uravnovešeno mojstrila vsakdanje življenje, vendar velikokrat ne zna pravilno funkcionirati in zaide v težave s svojo okolico. Pravzaprav je okolici psihološko in socialno več ali manj odtujena.
Polonina življenjska kriza pride jasno do izraza tudi na njenem službenem mestu, kjer je zaposlena kot računovodkinja. Zaradi napak pri vodenju bilance zaide v težave. Pošljejo jo na zdravniški dopust pod pogojem, da se prepusti zdravljenju pri strokovnjakih za psihične bolezni. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
Lev Detela
Katarina Nadrag / “Poslušaj me, tebi pojem”
