Investirajmo čim več finančnih sredstev za prihodnost mladih generacij

Piše: Jurij Paljk

Pogovor / Adriano Kovačič, predsednik upravnega odbora ZKB Trst Gorica

Predsednika upravnega odbora edinega slovenskega bančnega zavoda v Italiji, Zadružne kraške banke Trst Gorica, Adriana Kovačiča, smo zaprosili za pogovor predvsem zato, ker imajo prav v bankah dober vpogled v dejansko stanje družbe in seveda tudi predvidevajo, kakšno bo stanje v prihodnosti. Mislimo predvsem na posledice pandemije in seveda zaradi vojne v Ukrajini, ki bo tudi nas prizadela.

Veliko bralcev nas sprašuje, za koliko se je dejansko podražal plin, za koliko elektrika, za bencin in nafto vidimo sami, kako je, predvsem pa smo preprosti ljudje precej zbegani, ker se ne znajdemo med tem, kar vlada obljublja, in stanjem, ki ga dejansko živimo, zato vas prosimo, če nam lahko poveste, ali tudi vi ugotavljate, da podražitve vplivajo na porabo vseh nas?

Cene plina in elektrike so se povišale že pred vojno, sedanja vojna v Ukrajini pa je še dodatno okrepila inflacijske pritiske, kar bo prinašalo še druge gospodarske posledice, ki pa bodo odvisne od prihodnjega razpleta dogodkov. Pomembni makroekonomski scenariji za območje evra predvidevajo znižanje napovedi letošnje gospodarske rasti in še dodatno zvišanje letošnje povprečne inflacije. Prišlo bo tudi do sprememb v dobavnih verigah, za kar se bodo po vsej verjetnosti v naslednjih tednih še dodatno povečali stroški nabave energije in drugih surovin. Vse bo odvisno od trajanja te geopolitične napetosti. Zaradi tega je povsem razumljiva ta negotovost preprostih ljudi. Tudi sam ugotavljam, da se je zaradi teh podražitev znižalo povpraševanje in vse to bo vplivalo na potrošnjo in investicije.

Najprej pandemija, zdaj vojna, vse to seveda vpliva tudi na bančni sektor, ne nazadnje na nas varčevalce. Nam lahko poveste kaj več o tem?

Po dveh letih pandemije so finančni analitiki napovedovali večjo gospodarsko rast. Po letih zelo nizkih obrestnih mer so vsi pričakovali, da se bo cena denarja prilagodila situaciji in se malo dvignila, predvsem zaradi inflacije. Zaradi zadnjih dogodkov pa je Evropska centralna banka ohranila obrestne mere nespremenjene in po besedah Christine Lagarde bo storila vse, kar bo treba pri zasledovanju stabilnosti finančnih trgov.

Zadnji dogodki niso povzročili resnejših motenj na denarnih trgih in na bančnem sektorju.

Po začetku vojaške krize v Ukrajini so vse banke nemudoma ukrepale, da bi pravočasno prestregle možne posledice konflikta in izmerile njegove učinke, tudi glede na najbolj izpostavljene stranke, ki so delovale na teh tržiščih.

Preprosti ljudje najbolj občutimo podražitve, ki nas tako udarijo po žepu: plin in energenti za ogrevanje, električna energija, brez katere dejansko našega zahodnega sveta ni, hrana, ki se stalno in nezadržno draži, če seveda odmislimo vse dražje avtomobile in druge potrebne in tudi nepotrebne stvari, katerim se bomo morali slej ko prej odreči. Kaj nam svetujete, kako mislite, da bo v prihodnje?

Seveda vsi občutimo te podražitve, višje cene energentov in drugih surovin prehajajo tudi v stroške proizvodnje industrijskih izdelkov ter v stroške predelave hrane.

V prihodnje pa sem prepričan, da bo, tako kot je v zadnjih dveh letih, tudi zdaj italijanska vlada, skladno z drugimi evropskimi državami, v prihodnjih dneh uvedla ukrepe, s katerimi bo skušala omiliti vpliv teh podražitev. Sam minister Cingolani je trdil, da je porast cen goriv neupravičen in da ni povezan z realnostjo. Premier Draghi se zato zavzema za ukrepe za regulacijo cen energentov, ki naj bi bili koordinirani na evropski ravni. Ravno kriza pandemije in sedanja, vezana na vojne spopade, je združila države članice Evropske unije, zato kot prepričan zagovornik skupne Evrope, je pričakovati vsaj delno ublažitev teh cen.

Kaj svetujete svojim strankam? Veliko ljudi je prepričanih, da tudi denar v bankah ni več varen, kakšne naložbe jim svetujete, če imajo kaj prihrankov? Ali je to čas, ko je treba paziti na vsak porabljen evro?

Banke so v teh časih dokazale, da so bistvene važnosti za stabilnost našega prostora, saj niso le mesta, kjer se srečata povpraševanje in ponudba denarja, temveč prostori za predloge, stičišče možnosti glede na različne potrebe različnih subjektov (kredit, svetovanje, podpora investicijam, socialna varnost, varstvo, zdravstvo, kulture in izobraževanja itd.).

V kriznih trenutkih oziroma, ko je malo preplaha med varčevalci, je zelo pomembno svetovanje in so potrebne koristne strategije za zaščito naložb in za previdno upravljanje prihrankov. In ravno v teh trenutkih je bistveno pomembna bližina bančnega svetovalca, ki ti zna predlagati diverzifikacijo investicij za zmanjšanje rizičnosti. Naša vloga je ta, da prispevamo k emancipaciji varčevalca in da ga spremljamo na dolgi poti gospodarstva tako, da mu svetujemo najbolj primerne investicije, ki ga bodo varovale tudi v času turbulenc. Zato smo kot ZKB Trst Gorica še dodatno investirali v strokovnost, vzajemnost, kulturo, znanje novih menedžerskih in strokovnih veščin naših sodelavcev.

Zadružna kraška banka Trst Gorica je odraz našega prostora in naših ljudi, med njimi so tudi trgovci, obrtniki, ljudje, ki se lahko hitro znajdejo v težavah, še posebno v kriznih časih. Kako jim pomagate, kako je s posojili?

V težavnih razmerah se še bolj pokaže aktualnost modela zadružne banke, ki temelji na vzajemnosti in skupnosti. Naša ZKB Trst Gorica se je, kot slovenska lokalna banka naše skupnosti, hitro prilagodila novonastalim razmeram in še vedno zagotavlja pomoč in podporo podjetjem, družinam in združenjem. To stalno počne na razne načine, na področju kreditiranja, nudenja storitev družinam in podjetjem ter na področju solidarnosti.

Podatki za leto 2021 in tudi odlični rezultati v prvih mesecih letošnjega leta potrjujejo naraščajoče zaupanje, ki ga družine in podjetja našega prostora izkazujejo našemu zavodu, in nas spodbujajo, da nadaljujemo na poti, ki smo jo ubrali: razvoj in izboljševanje naših storitev v skladu z vrednotami in načeli sistema zadružnih bank. Očitno povečano zatekanje k alternativnim načinom izvajanja bančnih storitev in krepitev digitalizacije sta omogočila nadaljevanje razvoja in izdelavo ponudbe kakovostnih in neprekinjenih storitev v težkih pandemskih časih. Zato računajte še vedno na pomoč naše slovenske banke.

Kako ocenjujete delo in pomoč italijanske vlade? In kako preudarne besede italijanskega premierja Maria Draghija, ki je v enem svojih zadnjih nagovorov previdno, a jasno povedal, da smo bili naučeni živeti dobro, a da se bomo morali naučiti na drugačen način življenja?

V zadnjih dveh letih je italijanska vlada uvedla pomembne ukrepe za omilitev posledic pandemije v realnem gospodarstvu. Nekateri ukrepi so bili bolj uspešni, drugi manj. Naša banka pa je članom in komitentom omogočila koriščenje vseh ugodnosti, ki so bile predvidene s posameznimi vladnimi protikoronskimi paketi.

Glede besed premierja Draghija že zdaj plačujemo posledice teh kriz z zadnjimi podražitvami. Italija je zelo povišala javni dolg v zadnjih letih, zato se bomo morali v prihodnje čemu odpovedati. Predlagam, da začnemo takoj nekaj žrtvovati predvsem za dobro naše mladine, naših otrok. Investirajmo čim več finančnih sredstev za prihodnost mladih generacij, drugače bodo prav oni plačevali največji davek. Naš prostor ima velike razvojne možnosti,  vsi skupaj si prizadevajmo, da naši mladi dobijo prav tu v našem prostoru možnosti lastne uveljavitve.

Znani ste kot odprt, jasen in moder človek, ki prijazno nagovarja vse. Zato bi vas prosil, če nam lahko poveste, kaj najbolj svetujete sedaj vsem, ki so v strahu pred prihodnostjo, ker se bojijo revščine.

Verjamem, da bodo težave še vedno prisotne, vendar smo dolžni širiti pogum in zaupanje in pozitivno gledati v prihodnost. Brez tega zaupanja nobena človeška dejavnost ne bi imela tistega potrebnega zagona, da pride do uresničitve.

Pandemija je razkrila nekaj resnic: medsebojno soodvisnost vseh nas, potrebo po skupnih ciljih in tesno sodelovanje za reševanje problemov, potrebo po obnavljanju povezav in razvoju novih idej, novih strategij. V ospredje je dala pomen skupnih vrednot, na zdravje vseh nas, na prenovljeno in sodobno pozornost do našega planeta, na politike za varstvo okolja in druge pobude za trajnostno rast.

Se vsi zavedamo vseh teh sprememb, ki jih prinašajo ti časi? Žal ne, saj se večina obnaša tako, kot da se ne bi nič spremenilo.

Zato naj gre poziv, da bodimo med seboj čim bolj povezani. Tako kot je rekel papež Franičišek, smo vsi na isti barki in vsi moramo veslati v isto smer. V povezovanju in skupnem sodelovanju moramo naši skupnosti zagotoviti kakovostnejšo pomoč, tako da bomo učinkovito kljubovali izzivom, ki so pred nami. Treba je delati za skupno dobro, naj se naše organizacije in združenja povežejo z našimi ljudmi in naj skupno programirajo rešitve, ki bodo zagotavljale konkretne, učinkovite, pravočasne odzive na potrebe naše skupnosti. Potrebujemo dolgoročno vizijo za rešitev problema neenakosti, razporejenosti dohodkov, varovanja zdravja, ustvarjanja dostojanstvenega dela v našem okolju, ekološke tranzicije, ustvarjanja pomembne digitalne infrastrukture in novega socialnega varstva.

Potrebni bodo strokovnost, pogum, sposobnost inovacij in zagotavljanje koristnosti na neki nov način, da bomo preobrazbo vodili in ji ne bomo zgolj sledili.

Na bo uspelo? Jaz sem optimist, saj smo v zadnjih 24 mesecih dokazali, da se je mogoče zelo hitro lotiti novih poti in novih možnosti, ki še niso bile preizkušene. Kot ZKB Trst Gorica vam zagotovim, da bomo še naprej delali v smeri, da pomagamo našim ljudem, tako s ponujenimi instrumenti, storitvami in produkti. Gre za dragoceno naložbo, ki jo moramo ohranjati in razvijati.

Srečno vsem vam in upamo, da se bodo čim prej zaustavili vojni spopadi. Delajmo vsi skupaj za nov sistem sožitja med narodi, saj je različnost med nami bogastvo, ki ga moramo valorizirati.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme