Inštitut bo še naprej uresničeval svoje poslanstvo
Pogovor / Devan Jagodic, ravnatelj SLORI-ja
Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) je slovenska ustanova v Italiji, ki se profesionalno ukvarja z raziskovanjem družbenih in razvojnih vprašanj naše manjšine. Letos inštitut praznuje 50-letnico delovanja. O pomembnem mejniku, dragocenem poslanstvu in prihodnjih izzivih smo se pogovorili z ravnateljem Devanom Jagodicem.
50 let je visok mejnik. Kdaj si se pravzaprav približal inštitutu in kako se je ustanova v letih spremenila?
Inštitutu sem se prvič približal leta 2004, ko so iskali mlajšega sodelavca, ki bi prevzel organizacijsko tajništvo Mednarodne konference o manjšinskih jezikih (ICML). SLORI je bil namreč glavni organizator odmevnega znanstvenega dogodka, ki je leto pozneje potekal v Trstu in se ga je udeležilo okrog 200 raziskovalcev in strokovnjakov iz vse Evrope. Zato so potrebovali organizacijsko pomoč, nalogo pa sem sprejel z veseljem, takrat še kot študent. Nekaj let zatem sem diplomiral, med študijem pa ves čas tesno sodeloval z inštitutom pri različnih projektih. Odločil sem se za raziskovalni poklic in vpisal doktorski študij, pri čemer mi je inštitut pomagal. Bil sem namreč delno zaposlen na SLORI-ju, medtem pa sem doktoriral iz sociologije. Kmalu zatem mi je upravni odbor ponudil krmilo inštituta, tako da sem leta 2011 postal najprej namestnik ravnateljice, potem pa ravnatelj. Zanimivo je to, da sem bil takrat verjetno najmlajši ravnatelj v manjšini, opažam pa, da sem po trinajstih letih še vedno med najmlajšimi, kar ni zelo spodbuden podatek. Nujno je, da skupnost pridobi nove obraze, tudi mlajše od mene, ki bodo postopoma prevzeli vodenje organizacij. Potrebujemo mlade usposobljene ljudi z novimi pristopi in idejami, ki jih naša narodna skupnost krvavo pogreša.
Mislim, da je SLORI to pot ubral že zdavnaj. Ko sem začel sodelovati z inštitutom, je bil ta že v fazi postopnega pomlajevanja raziskovalne skupine. Večina sodelavcev, ki so zaznamovali razvoj SLORI-ja v prvih 30 letih, se je umaknila in prišlo je do kadrovske preobrazbe. Danes imamo osrednje prostore na Tržaškem, od nekdaj pa delujemo regionalno, saj zastopamo interese manjšine v vseh treh pokrajinah. Pokrajinskih vidikov ne izpostavljamo preveč, saj skupnost dojemamo in raziskujemo kot povezano celoto. Mislim, da je treba ta koncept vedno posebej izpostavljati, saj se naša skupnost preveč drobi po ozkem teritorialnem ključu. Poslanstvo inštituta mora temeljiti na razvijanju njenega potenciala v najširšem pomenu besede. Po eni strani mora biti medsebojno povezana, po drugi pa mora redno komunicirati z večinskim narodom, matično državo in drugimi akterji, ki zaznamujejo širši čezmejni in mednarodni družbeni prostor. To je tudi sinteza gesla “Mislimo globalno in delujemo lokalno”, ki ga je inštitut prevzel za vodilo svojega delovanja.
Velika odgovornost in dragoceno delo … Je delo vedno cenjeno in ovrednoteno?
SLORI-jeva vloga in odgovornost je, da prikazuje sliko stanja, kot se zrcali iz empiričnega opazovanja razmer. Ta slika včasih ni taka, kot si jo želijo nekateri, ki jo posledično tudi težko sprejemajo. V svojem pristopu skušamo biti čim bolj objektivni in hkrati konstruktivni: opredeljene težave in šibkosti morajo biti povod za iskanje možnih rešitev v skladu s strateškimi cilji, ki pa naj bi jih manjšina določala sproti. In tu se žal večkrat zatakne, saj se pridobljeno znanje v prakso prenaša le v redkih primerih.
Razkol med raziskovalnim delom in uresničevanjem predlaganih ukrepov sicer zaznamuje delo inštituta od same ustanovitve. Trenutno delamo na tem, da bi postali bolj prodorni, zato namenjamo več pozornosti tudi promociji raziskovalnega dela in doseganju ciljnih skupin, ki jim je to delo namenjeno. Med tradicionalne oblike promocije našega delovanja spadajo konference, posveti in drugi dogodki, ki jih redno organiziramo. Izsledke raziskav objavljamo v publikacijah in znanstvenih revijah, v zadnjih letih pa se redno oglašamo tudi v časopisju v raznovrstnih strokovnih rubrikah. V vse večji meri ponujamo tudi dejavnosti in storitve, ki raziskovalno delo kombinirajo z aplikativnimi (praktičnimi) rešitvami; te segajo od priprave akcijskih načrtov in oblikovanja učnega gradiva do izdelave najsodobnejših jezikovnih tehnologij za uveljavitev slovenščine v našem prostoru.
Inštitut sodeluje s številnimi partnerji. Tudi z Deželo FJK ste v zadnjih letih močno ojačili vezi, kajne?
Drži. Avtonomna dežela Furlanija – Julijska krajina je v zadnjih letih postala naš redni sogovornik, pokrovitelj in tudi partner, saj z njo sodelujemo na več ravneh. Aktivno sodelujemo pri pripravi strokovnih vsebin na vseh deželnih konferencah o varstvu slovenske manjšine, ki jih predvideva deželni zakon št. 26 iz leta 2007. Trenutno že potekajo priprave na četrto konferenco, pri kateri bo SLORI spet dejavno sodeloval. Na deželnih konferencah inštitut pravzaprav uresničuje svoje poslanstvo, saj na podlagi temeljite analize stanja, ki sledi iz raziskovalnih izsledkov, predstavi možne rešitve za zelo konkretne problematike. Na ta način skušamo iskati sinteze z institucionalnimi in političnimi predstavniki, ki so poklicani, da predloge udejanjijo v praksi. Včasih nas poslušajo, včasih gredo v povsem drugo smer. Če vzamem v roke vsebinsko bogate zbornike, ki povzemajo rezultate treh dosedanjih konferenc, namreč ugotavljam, da je bilo uresničenega žal dokaj malo. Na papirju je konferenca lahko odličen instrument evalvacije, tako za Deželo FJK in druge javne ustanove, ki so poklicane, da uresničujejo določila državnega zakona 38/2001 in deželnega zakona 26/2007 – saj je glavni namen konference je prav ugotavljanje, v kolikšni meri se ta določila udejanjajo v praksi –, kot tudi za samo manjšino, ki bi jo lahko v večji meri izkoristila za opredelitev lastnih strateških ciljev.
Konkretnejše dosežke dosegamo v kontekstu sodelovanja s Centralnim uradom za slovenski jezik, ki deluje znotraj organizirane strukture Avtonomne dežele FJK. SLORI je na drugi deželni konferenci pripomogel k oblikovanju prvih izhodiščnih smernic za ta urad, ki se je potem razvijal popolnoma samostojno. Tam deluje odlična ekipa tolmačic, prevajalk in strokovnih sodelavk, s katerimi že vrsto let plodno sodelujemo. Temeljni steber tega sodelovanja je terminološko normiranje prevodov upravnopravnih besedil iz italijanščine v slovenščino. S pripravo raznovrstnih glosarjev, priročnikov in orodij, ki jih ponujamo prevajalcem in drugim ciljnim naslovnikom, si prizadevamo za čim bolj kakovostno in dosledno rabo slovenščine v javni upravi. Cilj tega skupnega projekta je ohranjanje jezikovnega kontinuuma s standardno slovenščino, ki se uporablja v sosednji Sloveniji, saj se želimo izogniti pojavom jezikovne marginalizacije.
Vse te dejavnosti na inštitutu izvaja delovna skupina SLORIjezik, ki jo imamo za zgodbo uspeha in smo nanjo zelo ponosni. Nastala je leta 2019, iz leta v leto pa krepi svoje delovanje in širi krog sodelavcev. Delovna skupina nudi strokovno pomoč pri načrtovanju jezikovnih strategij, različnim ciljnim skupinam pa tudi vrsto storitev na področjih jezikovnega svetovanja, lektoriranja, izobraževanja, priprave učnega gradiva, terminološkega dela, jezikovnih tehnologij in promocije slovenščine. Ugotavljamo, da povpraševanje po teh storitvah stalno narašča. Nekaterim organizacijam in institucijam tudi redno svetujemo oz. ponujamo kontinuirano jezikovno pomoč.
SLORI-jevo področje delovanja je obsežno. Imate dovolj sodelavcev? Kako poteka kadrovanje?
Projektov je veliko, izzivov prav tako, zato stalno potrebujemo nove sodelavce. Če želimo ostati konkurenčni na raziskovalnem trgu, moramo skrbeti za krepitev raziskovalne zasedbe, ki bo na razpisih uspešno prijavljala projekte in tako dobivala prepotrebna dodatna finančna sredstva. Na inštitutu smo si kot cilj zastavili pridobitev čim več mladih usposobljenih kadrov, po možnosti z doktoratom znanosti, ki je predpogoj za profesionalno raziskovalno delo. Kadrovska strategija zato temelji na aktivni podpori mladim pri pridobivanju ustreznih študijskih naslovov in znanstvenih nazivov. Trenutno imamo na primer sodelavki, ki ju podpiramo pri doktorskem študiju, saj sta za disertacijo izbrali temi, ki sta v raziskovalnem interesu inštituta. To je seveda dolgoročna naložba, saj želimo kader ohraniti tudi po zaključku podiplomskega študija. Včasih se to obnese, drugič ne. Kandidati se včasih odločijo za akademsko pot, hkrati pa še naprej sodelujejo z inštitutom. Tudi taka oblika sodelovanja je nadvse dobrodošla, saj krepi vezi z različnimi univerzami in fakultetami.
Podani opis odraža to, kar je v praksi pozitivnega, ni pa vedno vse enostavno. Kandidatov in kandidatk, ki bi se zavestno odločali za raziskovalno pot, je vedno manj, vsaj v družboslovnih in humanističnih vedah, ki jih mi pokrivamo. Uspešna oblika nabora kadrov je tudi letni SLORI-jev natečaj za magistrska in doktorska dela, na katerem nagradimo najboljše kandidate. Iz tega razpisa smo večkrat črpali svoje kadre. Marsikdaj pa je treba študente posebej opozarjati na možnost karierne perspektive na inštitutu oz. v širšem kontekstu organizirane strukture slovenske manjšine, ki ga večinoma sploh ne poznajo.
Za konec bi vprašal, kateri so prihodnji izzivi inštituta.
Izzivov je seveda več. Poleg rednega delovanja, tj. do konca izpeljati vse tekoče projekte in načrtovati nove, bi izpostavil vsaj tri. Prvič, z bogatim programom dejavnosti in prireditev želimo ustrezno obeležiti 50-letnico delovanja inštituta. Na ta način želimo izraziti spoštovanje do naših korenin, predvsem pa je to priložnost za poglobljeno načrtovanje sedanjosti in prihodnosti. Ob odmevnejšem novembrskem svečanem dogodku načrtujemo tudi vrsto znanstvenoraziskovalnih in strokovnih dogodkov o izzivih naše skupnosti na različnih ravneh. Te nameravamo organizirati v sodelovanju s številnimi partnerskimi institucijami in organizacijami, ki zajemajo vse od krovnih in drugih organizacij slovenske manjšine do raziskovalnih inštitutov in univerz, s katerimi plodno sodelujemo. Na tem mestu bi se rad posebej zahvalil Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki nam je namenil izredni prispevek za uresničitev programa ob 50-letnici.
Drugi pomemben izziv je izvedba čezmejnega standardnega projekta CrossTerm – Crossborder standardization of institutional terminology v okviru programa Interreg VI-A Italija-Slovenija, ki smo ga pravkar pridobili. SLORI je vodilni partner projekta, ki ga bomo izvajali v sodelovanju z Avtonomno deželo FJK, furlanskim ARLeF-om, Obalno samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti, Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper in Centrom za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. Projekt temelji na širjenju rabe manjšinskih jezikov v javni upravi v družbenih kontekstih, v katerih so navzoče slovenska in furlanska skupnost v Deželi FJK ter italijanska skupnost v slovenski Istri.
Tretji velik izziv bo načrtovana selitev inštituta v prenovljene prostore Narodnega doma pri Sv. Ivanu. Z Narodno in študijsko knjižnico bomo tam sooblikovali večnamensko središče, ki bo prvenstveno namenjeno študentom, dijakom in učencem. V neposredni bližini so drugostopenjske srednje šole s slovenskim učnim jezikom in glavni prostori tržaške univerze, zato strateško ciljamo na mlado populacijo. V Narodnem domu bomo ponujali različne dejavnosti. Na voljo bodo na primer knjižnica z gradivom za mlade bralce, študijska soba, učilnica, razpolagali pa bomo tudi s konferenčno dvorano, ki bo namenjena tako kulturnim kot bolj strokovno obarvanim dogodkom. Prepričani smo, da je Sv. Ivan pravo okolje za vzpostavitev tesne mreže slovenskih organiziranih sredin – javnih šol s slovenskim učnim jezikom, športnorekreacijskega centra na Stadionu 1. maja ter novega študijskega, izobraževalnega in kulturnega središča, ki bo nastal v Narodnem domu – po logiki šolskega kampusa, ki naj mladim ponuja bogato paleto dejavnosti in omogoča kakovostno preživljanje časa v slovenskem jezikovnem okolju. Upajmo, da bo do predaje prostorov prišlo v kratkem in bo inštitut tako lahko odprl novo pomembno razvojno poglavje.
